God Spomin svetih mučencev Janeza de Brébeuf in Izaka Jogues ter tovarišev

Predstavljajte si trenutek, ko stojite sredi nepreglednih polj ali na pragu doma, kjer so tla zlizana od tisočerih korakov in zrak še vedno diši po tistem, kar je minilo, a noče izginiti. Včasih življenje od nas zahteva, da se preprosto ustavimo. Ne zato, da bi tekel čas, ampak da ujamemo sapo pod težo nahrbtnika, ki je postal pretežak za naše rame. Sveti Pavel v pismu Efežanom, ki smo ga ravnokar poslušali, ne začne z zahtevnimi pravili ali dolgim seznamom dolžnosti. Začne tam, kjer je človek popolnoma na tleh: »Bili ste mrtvi v svojih prestopkih in grehih...« Pavel ne ovija resnice v tančice. Prizna tisto temo, tisto duhovno dušenje, ki ga včasih prinesejo dnevi, ko se zdi, da je zrak pretežak za dihanje. A takoj za tem, kot blisk v noči, udari tisti veličasten obrat: »Toda Bog, ki je bogat v usmiljenju, je zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, nas, ko smo bili mrtvi v prestopkih, oživil s Kristusom.«

Pazljivo poglejte to podobo, ki jo Pavel tke skozi celotno besedilo – podobo rokodelstva. »Kajti njegova umetnina smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela.« Poglejte svoje roke. Poglejte roke tistih, ki jih imate radi. Naš dragi Benjamin Vo je bil natanko takšna Božja umetnina, stkana z neverjetno natančnostjo in lepoto. Ko pomislite nanj – ne glede na to, ali ga vidite v tistih svetlih dneh, ko je z očetom Alanom in mamo Thao ter mlajšim bratom Ryanom potoval po svetu, ali pa takrat, ko je v svoji sobi s tisto mirno, globoko radovednostjo strmel v zaslone in raziskoval zapletene računalniške sisteme – vidite fanta, ki je v svojem kratkem življenju presegel običajne meje svojih let. Spomnite se ga, kako je z iskrivim nasmehom opazoval letala in v svoji domišljiji načrtoval celo svojo letalsko družbo, tisto navihano 'con chim airlines', ob kateri se je tako nalezljivo in iskreno hihital. Ben ni bil le briksen um z darom za matematiko in logiko; bil je predvsem fant globoke, neskončne nežnosti.

Toda preden gremo naprej, moramo pogledati resnici v oči, kajti tolažba, ki si jo lažemo, nima nobene moči. Štiri mesece so minili od tistega junijskega dne, ko je Ben odšel domov k Očetu, in praznina v hiši je včasih kot rdeča nit skozi vso noč. V evangeliju po Luku slišimo moža iz množice, ki kriči k Jezusu: »Učitelj, povej mojemu bratu, naj deli dediščino z mano!« Mož išče pravico, išče tisto, kar mu pripada, išče varnost v stvareh, v polnih skednjih in gmotnem imetju. Jezus pa mu odgovori z ostrino, ki reže skozi človeški oklep: »Glejte in varujte se vsakršnega lakomstva, kajť če je kdo bogat, njegovo življenje ni v tem, kar ima.« In nato pove tisto priliko o bogatašu, ki je gradil večje žitnice, prepričan, da si je kupil prihodnost, tisto usodno noč pa je slišal Božjo besedo: »Neumni, nocoj zahtevajo tvojo dušo od tebe!«

Zakaj nam Jezus govori o tem ravno zdaj, ko v naših srcih odzvanja Benovo ime? Ker se v urah globoke izgube vsi radi oprimemo iluzije, da bi lahko z večjim nadzorom, z večjo skrbjo, z večjim oklepom zadržali tisto, kar je minljivo. Alan in Thao, vem, kako globoka je ta noč vajinega spomina. Vem, da se v tišini hiše, ko vsi drugi spijo, v vajina srca prikrade tista tihotapna, grenka misel: ali bi lahko storili še nekaj več? Ali je bila kje kakšna napaka, ali ste spregledali kakšen znak, ki bi lahko spremenil potek? Poslušajte me zdaj, v tej sveti navzočnosti, kjer ni prostora za laž: niste krivi. Bolezen nikoli ni kazen in nikoli ni posledica nobene vajine napake ali opustitve. Bog ne tehta ljubezni staršev z merili človeške krivde. Nekatere preizkušnje v tem življenju prihajajo izven vsake človeške moči, kot viharji, ki jih nobena budnost ne more preprečiti. Bili ste Benovo varno zavetje, njegovo domače nebo. On je čutil vajino ljubezen do zadnjega diha. Odložite ta kamen krivde, ki vam ne pripada in ki ga Bog od vas nikoli ni zahteval. Bog vas ne obtožuje; zakaj bi se torej obtoževali sami? Vi niste zgrešili. Vi ste ljubili z vsem svojim bitjem.

Poglejte zdaj tisti preobrat v Benovem življenju, ki nam razodene sveti utrip njegovega srca. Spomnite se tistega trenutka, ko je bil star komaj petnajst let – ravno v tistih letih, ko večina mladostnikov misli le nase – in je svojemu ocu in mami preprosto povedal, da je pripravljen izročiti celoten svoj hranilnik, vse svoje prihranke, da bi pomagal stricu Williamu, ki se je boril s posledicami kapi. Nikoli ga ni razbil, ni ga izpraznil na silo, saj ni bilo potrebe – stric je imel zavarovanje, denar ni bil potreben. A tista ponudba, tista čista, brezpogojna pripravljenost mladega fanta, da da vse, kar ima, za nekoga, ki ga ima rad, je bila čista podoba Božje velikodušnosti. To je bil Benjamin. To je bilo tisto, kar je štelo v Božjih očeh. On je bil bogat v tistem, kar resnično šteje pred Bogom.

In kje je to srce danes? Tu se odpre nebeško obzorje, tista milost, o kateri govori sveto pismo. Benjamin ni izginil v praznino. On je tam, kjer ni več solz, v tistem večnem prostranstvu, ki ga je tako rad opazoval skozi okna letal in v svojih tihih sanjah. Njegova ljubezen še naprej deluje na tem svetu. Tam daleč v vietnamskem kraju Cà Mau, v tistem vodnjaku čiste vode, ki nosi njegovo ime, v vsakem požirku, ki odžeja žejnega človeka, še naprej utripa Benovo dobro srce. Njegova prisotnost živi v vsakem dejanju dobrote, ki jo naredite v njegovem spominu.

Ryan, dragi brat, ti stojiš tukaj ob tej poti. Vem, kako zelo pogrešaš svojega brata, svojega najboljšega prijatelja, s katerim si delil smeh, prostore in sanje. Ne boj se svoje žalosti. Bodi pogumen. Nosi njegov spomin v srcu in živi polno, tako kot si je on želel zate. Ben te gleda z neba z Očetovim nasmehom in te varuje na vseh tvojih korakih.

Zato vas danes, vsi vi, ki nosite težka bremena – starši, ki žalujete, brat, ki iščeš oporo, in vsi vi, ki poslušate od daleč s svojimi tihimi ranami – prosim: ne nosite tega sami. Izročite svoje solze Bogu. Pustite, da vas Njegova milost objame. Ne bojte se živeti naprej, kajti ljubezen ne umre. Spomin na Benjamina naj ne bo več le teža, ampak plamen, ki sveti na vaši poti. Pojdite iz tega prostora z mirom v srcu, kajti Bog je z vami, in Ben vas čaka tam, kjer se nebo in zemlja objameta v večni luči. Amen.