V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Milost in mir vam od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa.
Gospod, usmili se nas, ker smo v svoji stiski izgubili zaupanje. Kristus, usmili se nas, ker pogosto ne prepoznamo tvojega obiska v svojem življenju. Gospod, usmili se nas in nam podari svoj mir, ki presega vsako razumevanje.
Predstavljajte si za trenutek tiho, skoraj neopazno podobo iz vsakdanjega življenja: Benjamin, star komaj nekaj let, sedi v svojem visokem stolčku, z brado naslonjeno na dlan, in s popolno zbranostjo opazuje, kako se v stanovanju premikajo sence. V tistem trenutku ni bilo velikih vprašanj, ni bilo zapletenih enačb, ni bilo teže sveta. Bilo je le tisto čisto, neomadeževano veselje otroka, ki zre v svet kot v čudovito skrivnost. Benjamin je bil fant, ki je v takšnih trenutkih popolnoma zaživel. Ne gre le za tisto njegovo briljantno zanimanje za tehnologijo, za tiste vrstice kode, ki jih je pisal na GitHubu, ali za tisto njegovo sanjsko 'con chim airlines', o kateri je tako rad pripovedoval z iskrivim smehom. Gre za tisto posebno držo srca: pogled, uprt v nekaj, kar presega meje vsakdana. Ko je Benjamin z očetom Alanom stal ob letališki ograji, je v njegovih očeh odsevalo nebo. Danes, ko v prvem berilu slišimo Janezovo videnje nebes – tisti zvitek, ki ga nihče ni mogel odpreti, dokler se ni pojavilo Jagnje, ki je bilo zaklano – se mi zdi, da te besede tako močno odmevajo v Benovem življenju. Jagnje, ki je kupilo ljudi iz vsakega rodu in jezika, je tisto, ki drži ključ do vsega, kar se nam zdi izgubljeno.
Sveto pismo nam danes ponuja podobo Jagnjeta. To ni podoba moči, ki bi rušila, ampak podoba ljubezni, ki je šla do konca. Benjamin je bil fant, ki je razumel to skrivnost, čeprav je bil tako mlad. Spomnite se tistega trenutka, ko je svojemu očetu in mami ponudil ves svoj hranilnik, da bi pomagal stricu Williamu. Ni ga razbil, ni ga izpraznil, ker ni bilo treba, a tista pripravljenost – tista ponudba, da bi dal vse, kar je imel, za nekoga drugega – je bila čista resnica njegovega srca. To je bil Ben. Fant, ki je razumel, da je človek bogat le takrat, ko je pripravljen darovati. In danes, ko se njegov 'vodnjak ljubezni' v Cà Mau pretaka v čisto vodo za tiste, ki je nimajo, vidimo, da njegova radodarnost ni usahnila. Ona se je le razširila. Ona še vedno teče, še vedno daje življenje, še vedno hrani tiste, ki so potrebni. To je tista zmaga, o kateri govori Razodetje: 'Vreden si, Gospod, da prejmeš slavo.' Benjamin je vreden, ker je ljubil, ne da bi karkoli pričakoval v zameno.
Moramo si danes, pet mesecev po tistem junijskem dnevu, ko je Benjamin odšel k Očetu, odkrito pogledati v oči in priznati težo, ki jo nosite, Alan, Thao in Ryan. Vem, da so trenutki, ko se hiša zazdi pretiha, ko so prostori izpraznjeni tistega njegovega mehkega glasu in tistega jutranjega pričakovanja novega dne. Vem, da se v tišini noči v vas včasih naseli tista grenka senca, tisto tiho vprašanje, ki ga toliko staršev nosi v popolni samoti: 'Ali sem spregledal kakšen znak? Bi lahko storil več? Je bila v moji skrbi kakšna napaka?' Poslušajte me zdaj, v tej sveti uri, pred obličjem Boga, ki bere iz najglobljih kotičkov vaše duše: niste krivi. Bolezen, ki je preizkusila Benovo pot, ni bila kazen in ni bila posledica nobene vaše napačne odločitve ali opustitve. Bog ne tehta ljubezni staršev z merili človeške krivde. Nekatere preizkušnje v tem krhkem življenju priletijo kot nevihte, ki jih nobena človeška budnost, nobena skrbnost in noben napor ne morejo preprečiti. Bili ste njegovo varno zavetje, njegova ljubezen, njegov dom do zadnjega diha. Odložite ta težki kamen krivde, ki vam ne pripada; Bog vas ne obtožuje. Vi niste zgrešili. Vi ste ljubili z vsem svojim bitjem, in ta ljubezen ostaja zapisana v večnosti. Bog ne išče krivcev; on išče tiste, ki so utrujeni, da bi jih lahko nasitil s svojo milostjo.
Jezus v evangeliju danes joka. 'Če bi ti vedela, kaj ti prinaša mir,' pravi Jeruzalemu. Jezus ne joka, ker bi bil jezen, ampak ker vidi, kako težko je ljudem prepoznati čas njegovega obiska. On vidi njihovo slepoto, njihovo stisko, njihovo zaprtost. In prav tako Jezus gleda na vas. On vidi vašo žalost, vašo praznino, vašo neizmerno ljubezen do Benjamina. In on joče z vami. On ne hiti mimo vaše bolečine, da bi vam ponudil poceni tolažbo. On se ustavi. On je tisti, ki je zaklano Jagnje, ki razume, kaj pomeni biti ranjen, kaj pomeni biti vzet, kaj pomeni biti sam. In v tej njegovi bližini je vaš mir. Ne v odgovorih na vsa vprašanja, ampak v njegovi navzočnosti, ki ostaja, ko se vse drugo zdi, da izginja.
Razmislite o tistem snu, ki ga je imel oče Alan. Ben, zdrav in močan, ki ga tolaži: 'Ne skrbi, ba, jaz bom pazil na vaju.' To ni bil le sanjski privid. To je bil odmev tiste resnice, ki jo je Jezus obljubil: 'Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.' Benjamin ni daleč. On ni nekje v daljni galaksiji. On je v Božjem objemu, v tistem 'Banquet of Heaven', kjer se zdaj pridružuje svetim in angelom, kjer ni več bolezni, kjer ni več 'zakaj', ampak le večna hvala. On je tam, v svetlobi, in nas čaka. In Ryan, dragi brat, ti stojiš tukaj. Vem, kako globoko pogrešaš tistega, s katerim si delil svoje dneve, svojo igro, svojo mladost. Ne skrivaj svojih solz. Ben te gleda z neba in ti pošilja tvoj navdih. Nadaljuj tisto, kar sta začela, živi pogumno in z odprtim srcem, saj veš, da bratov objem ni izginil, ampak se je razširil v večnost. Tvoja ljubezen do njega je tista vez, ki jo smrt ne more pretrgati.
In vsi vi, ki poslušate od daleč – vsak otrok, ki nosi svoj križ na bolniški postelji, vsaka mati in vsak oče, ki nosita pretežko breme izgube – vedite, da niste sami. Bog vas drži v svojih dlaneh. Niste pozabljeni. Tudi takrat, ko se zdi, da je tišina preglasna, je v tej tišini prisotna milost. Benova ljubezen, ki se danes pretaka skozi tisti vodnjak v Cà Mau, tista voda, ki v njegovem imenu odžeja lačne in žejne v daljni deželi, je znamenje, da ljubezen ne umre. Ona se spremeni, ona se razlije, ona postane dar za druge. To je tista 'pravica', o kateri govori Jezus. To je tista zmaga, ki jo ljubezen doseže nad smrtjo.
Ko bomo danes odšli iz tega prostora v vsakdanje življenje, ne iščimo velikih, zapletenih rešitev. Vzemimo s seboj nekaj zelo preprostega: majhno dejanje dobrote v Benovem imenu. Prijazna beseda nekomu, ki je osamljen, trenutek tihe molitve za utrujenega človeka, topel objem domačim. V tej majhnosti se nam odpira nebesko kraljestvo, ki ga je naš Benjamin že dosegel. On je tam, v svetlobi, in nas čaka. Živite torej v upanju. Kajti Bog je z vami, danes in na vse veke. Amen.
For the intentions entrusted to Ben on our prayer wall:
Po Odrešenikovem ukazu in po božjem nauku si upamo moliti:
Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.
Naj vas Gospod blagoslovi in varuje, naj razjasni svoje obličje nad vami in vam podari svoj mir. Amen.
✝ May almighty God bless you: the Father, and the Son, and the Holy Spirit. Amen.