26. nedelja med letom

Predstavljajte si trenutek, ki je tako običajen, da bi ga skoraj spregledali. Oče stoji v svojem vrtu, v svojem vinogradu, in kliče sinova. Nič dramatičnega, nobenega velikega govora, le preprosta prošnja: 'Pojdi in delaj danes.' Vse se začne tam, v tisti tihi, vsakdanji zahtevi. Benjamin Vo, naš dragi Ben, je bil fant, ki je tovrstno preprostost razumel bolje kot marsikdo od nas. Spomnite se tistih fotografij, kjer ga vidimo, kako se sredi sončnega dne v parku smeji, kako se v svojem modrem okvirju očal stiska k bratu Ryanu, ali kako z očetom in mamo raziskuje ulice svetovnih prestolnic. V vsakem od teh trenutkov je bil Ben prisoten. Ni bežal, ni se skrival. Bil je tam, z vsem svojim srcem, z vso svojo radovedno, briljantno naravo, ki je že pri petnajstih letih razumela svet tehnologije, oblakov in kompleksnih sistemov, a hkrati ostala tako neverjetno, otroško nežna.

Ko slišimo današnji evangelij o dveh sinovih, se morda takoj postavimo v vlogo sodnikov. Kdo je boljši? Tisti, ki je takoj rekel 'da', pa ni šel, ali tisti, ki je sprva odklonil, a se je nato premislil in šel? Jezus nas ne uči ocenjevanja drugih. On nas uči o spreobrnjenju srca. On nas vabi, da se ozremo na tisto, kar je resnično pomembno: na pripravljenost, da se odzovemo na Očetov klic, tudi ko smo utrujeni, tudi ko nas boli, tudi ko se nam zdi, da je pot pretežka. Ben je bil fant, ki je vedno 'poskušal'. Njegova mantra 'trying is all that matters' ni bila le fraza. Bila je način življenja. Ko je dal vse od sebe na badminton igrišču, ko je z neverjetno zrelostjo razmišljal o tem, kako bi pomagal svojemu stricu Williamu, ko je s tistim svojim značilnim hihitanjem govoril o 'con chim airlines', je Ben v bistvu vedno govoril 'da'. Ne z besedami, ampak s svojim bitjem.

Alan, Thao, Ryan… vem, da se v teh mesecih, odkar je Ben odšel v nebeško domovino, soočate z tišino, ki je tako glasna, da včasih preglasi vse ostalo. Vem, da se v vajinih srcih, ko se spominjata tistega zadnjega očetovega dne in vseh tistih trenutkov, ko ste bili skupaj, pogosto poraja vprašanje: 'Zakaj?' In vem, da se vaju loteva tista tiha, strupena misel, tisti nevidni kamen, ki ga nosita v svojem nahrbtniku: 'Kaj če bi bila bolj pozorna? Kaj če bi storila več? Kaj če bi kaj spregledala?' Danes, sredi te svete tišine, vam Gospod, ki je dober in pravičen, polaga roko na ramo in vam govori: 'Niste krivi.'

Bolezen, ki je odnesla našega Bena, ni bila kazen. Ni bila posledica nobene vajine opustitve. Ni bila vajina napaka. Kot je Jezus v evangeliju, ko so ga spraševali o trpljenju, jasno zavrnil iskanje krivcev, tako danes on prihaja k vama, da sname to breme z vajinih ramen. Nekatere stvari v tem krhkem, minljivem svetu se zgodijo zunaj vsakega človeškega dosega. Nobena budnost, nobeno znanje, nobena ljubezen – in vajina ljubezen je bila neizmerna – ne bi mogla preprečiti tistega, kar je bilo zapisano v nebeških knjigah. Ben je bil v vajinih rokah varen, ljubljen in popolnoma sprejet do zadnjega diha. Prosim vaju, odložite to krivdo. Bog vas ne obtožuje; zakaj bi se torej vi obtoževali? Vi ste dali vse, kar ste imeli, in Ben je to vedel. On je čutil vajino ljubezen kot najvarnejše zavetje na svetu.

Pomislite na tisto podobo iz drugega berila, kjer sveti Pavel piše o Kristusu, ki se je izpraznil in postal služabnik. Ben je bil v svojem kratkem življenju prav to – dar. Spomnite se tistega trenutka, ko je želel ponuditi ves svoj hranilnik za strica. Ni ga razbil, ni ga izpraznil, ker ni bilo treba, a tista pripravljenost, da bi dal vse, kar je imel, da bi pomagal nekomu, ki trpi, je bila njegova največja zmaga. To je tisto, kar šteje. To je tisto, kar je Ben prinesel s seboj v nebesa. Njegova radodarnost ni bila le v denarju; bila je v njegovem nasmehu, v njegovi pripravljenosti, da se smeji celo takrat, ko so bile stvari pekoče – kot tisti Pad Thai v Bangkoku, ko je jokal in se hkrati hihital. Ben je razumel, da je življenje dar, ki ga je treba deliti.

Ryan, dragi brat, vem, da se ti včasih zdi, da je tvoj svet postal prazen prostor. Vem, da pogrešaš svojega najboljšega prijatelja, s katerim si delil vse – od igranja iger do sanj o letalih. A vedi, da Ben ni daleč. On je zdaj tisti, ki te spremlja na tvoji poti, ki te spodbuja, da si pogumen, da si radoveden, da živiš polno. Ti si tisti, ki nosi del njegovega nasmeha v svet. Živi za oba. Ne boj se svoje žalosti, saj je prav ta žalost dokaz, kako močno sta se imela rada. Vsakič, ko boš videl letalo na nebu, ko boš slišal tisti značilni zvok motorjev, ki sta jih tako rada opazovala, vedi, da te Ben gleda in te bodri. On je tvoj nebeški brat, ki te ima rad z ljubeznijo, ki ne pozna konca.

In prav tukaj, sredi te bolečine, se zgodi tisti nenaden preobrat, ki ga prinaša evangelij. Jezus ne išče popolnih ljudi. On išče tiste, ki se premislijo, tiste, ki se vrnejo, tiste, ki se odprejo njegovi milosti. Danes, ko se počutite zlomljene, ko se vam zdi, da je vaša vera preizkušana do skrajnih meja, vas Jezus vabi v svoj vinograd. Ne da bi delali, ampak da bi počivali. Da bi dovolili Njemu, da dela v vas. Da bi dovolili Njemu, da zaceli tiste rane, ki jih nihče drug ne vidi. On je tisti, ki je jokal ob Lazarjevem grobu, on je tisti, ki razume vajino izgubo, ker je sam izkusil, kaj pomeni izgubiti tisto, kar je najdražje.

Benova ljubezen še vedno deluje. Vsakič, ko nekdo v njegovem imenu prejme pomoč, vsakič, ko se v Cà Mau iz tistega vodnjaka, ki nosi njegovo ime, vlije čista voda, Benovo srce še naprej bije. On ni mrtev; on je le prestopil v tisto 'večnost', ki jo je Bog položil v njegovo srce. Ne bojte se živeti naprej. Bog vas ne kliče k temu, da bi pozabili, ampak k temu, da bi spomin na Benjamina spremenili v upanje. Ko boste naslednjič pogledali v nebo in zagledali letalo, ne glejte le na stroj. Glejte na tisto svobodo, ki jo zdaj uživa on. On vas čaka. On vas gleda. In tista ljubezen, ki vaju je vezala na zemlji, je tista vez, ki vaju bo varno držala vse do tistega dne, ko se boste spet srečali v objemu Očeta.

Dragi moji, danes, ko boste odšli iz te cerkve, si vzemite s seboj tole: niste sami. Bog je z vami v vsaki solzi, v vsakem spominu, v vsakem trenutku, ko se vam zdi, da ne zmorete več. In Ben… Ben je tisti, ki vaju spodbuja. On vaju ima rad z nebeško ljubeznijo, ki ne pozna konca. Naj bo ta mir, ki ga svet ne more dati, danes vajino zatočišče. Naj bo tista majhna, a mogočna pripravljenost, da darujemo, kar imamo, tista nit, ki vas vodi naprej. Bodite nežni drug do drugega. Bodite potrpežljivi s svojo žalostjo. Bog vas ne meri po vaši popolnosti, ampak po vaši ljubezni. In v tej ljubezni ste že zmagali. Amen.