Torek v 31. tednu med letom

Poglejte za trenutek na tisto preprosto podobo: Benjamin, ki s tistim svojim značilnim, iskrenim nasmehom, z aparatom na zobeh, stoji sredi letališkega terminala. Okoli njega vrvež sveta, ljudje, ki hitijo, vsak s svojo torbo, vsak s svojimi opravki, vsak s svojimi izgovori. On pa tam stoji, popolnoma v svojem elementu, z očmi, uprtimi v nebo, kjer se v daljavi dvigajo letala. V tistem trenutku ni bilo zanj nič pomembnejšega od tistega trenutka samega. Ni bilo hitenja, ni bilo tekmovalnosti, bila je le čista, otroška radovednost, ki je v svojem bistvu prepoznala lepoto stvarstva.

Danes nas evangelij vabi v prav takšno gostijo. Gospod govori o velikem povabilu, o daru, ki ga nihče ne bi smel zavrniti. A ljudje v priliki so zaposleni. Eden je kupil njivo, drugi vola, tretji se je oženil. Vsi imajo svoje razloge, vsi imajo svojo 'nujnost', ki jim preprečuje, da bi sprejeli povabilo na tisto, kar je zares pomembno. 'Iskreno vas prosim, imejte me za opravičenega,' pravijo. Kako znano nam to zveni, kajne? Kako pogosto se tudi mi, ujeti v svoje vsakdanje skrbi, v svoje načrte, v svojo žalost, opravičujemo pred Bogom, ker preprosto ne zmoremo več vstopiti v tisto gostijo, ki nam jo On pripravlja?

Benjamin je bil drugačen. Bil je fant, ki je znal prepoznati dar. Bil je fant, ki je – čeprav je imel briljanten, analitičen um, ki je že pri štirinajstih letih krmaril po zapletenih oblakih in infrastrukturi – v svojem srcu ohranil tisto mehkobo, ki je sposobna videti dlje od materialnega. Spomnite se tiste njegove pripravljenosti, tistega trenutka, ko je svojemu stricu Williamu, ki je trpel zaradi kapi, želel ponuditi svoj celoten hranilnik. Ni ga razbil, ni ga izpraznil na silo, saj ni bilo potrebe – bila je to gesta srca, ki je reklo: 'Jaz sem tukaj, z vsem, kar imam.' To je bila Benova resnična velikost. On ni iskal izgovorov. On je iskal, kako bi ljubil.

Moramo pa si danes, štiri mesece po njegovem odhodu, odkrito pogledati v oči in priznati težo, ki jo nosite. Alan, Thao, Ryan – vem, da so trenutki, ko se zdi, da je tišina v hiši preglasna. Vem, da se v vas kdaj naseli tista tihotapna senca, tista misel, ki jo toliko staršev nosi v popolni samoti: 'Ali sem spregledal kakšen znak? Ali bi lahko storili več? Je bila v moji skrbi kakšna napaka?' Poslušajte me zdaj, v tej sveti navzočnosti, kjer Bog bere iz dna vaših src: niste krivi. Bolezen, ki je preizkusila Benovo pot, ni bila kazen in ni bila posledica nobene vaše napake ali opustitve. Bog ne tehta ljubezni staršev z merili človeške krivde. Nekatere preizkušnje v tem krhkem življenju pridejo kot nevihte, ki jih nobena človeška budnost ne more preprečiti. Bili ste Benovo varno zavetje do zadnjega diha. Odložite ta kamen krivde, ki vam ne pripada, kajti Bog vas ne obtožuje. Vi niste zgrešili. Vi ste ljubili z vsem svojim bitjem, in ta ljubezen ostaja zapisana v večnosti.

Poglejte zdaj v prvo berilo, v tisto čudovito hvalnico Kristusu: »On, ki je bil v Božji podobi, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izpraznil.« Jezus se je izpraznil, da bi nas napolnil. On ni iskal prvega mesta, ampak je postal služabnik. Benjamin je to skrivnost živel, ne da bi vedel, da jo živi. Njegova 'con chim airlines', tista namišljena letalska družba, o kateri je tako rad pripovedoval z očetom, ni bila le igra. Bila je podoba njegovega duha, ki je hotel poleteti, ki je hotel preseči meje tega sveta. Zdaj, ko je Ben pri Gospodovi mizi, on ne potrebuje več letal, da bi videl svet. On vidi vse v Božji luči.

Ryan, dragi brat, ti stojiš tukaj ob tej poti. Vem, kako globoko pogrešaš svojega brata, s katerim si delil toliko trenutkov. Ne boj se svojih solz. Ben te spremlja, te varuje in si želi, da živiš polno, pogumno in v luči. Tvoja žalost ni znak šibkosti, ampak dokaz ljubezni, ki jo še vedno deliš z njim. In vsi vi, ki poslušate od daleč – vsak otrok, ki trpi, vsaka družina, ki nosi svoj težki križ – vedi, da niste sami. Bog vas drži v svojih dlaneh.

Ne dovolite, da bi vas vaši 'izgovori' – vaša žalost, vaša utrujenost, vaša bolečina – ločili od gostije, ki vam jo Bog pripravlja prav zdaj. Gospod vas ne vabi, da bi bili popolni. Vabi vas, da bi bili prisotni. Vabi vas, da bi bili z Njim. Benjamin je zdaj del tiste nebeške gostije, o kateri govori evangelij, kjer je 'še vedno prostor'. On vas čaka tam, kjer ni več solz in kjer se vsako vprašanje 'zakaj' spremeni v 'hvala'.

Pojdite iz tega prostora z mirom v srcu. Danes, ko se vrnete k svojim domovom, vzemite s seboj majhno dejanje dobrote v Benovem imenu. Morda je to le trenutek tišine, morda prijazen pogled, morda molitev za nekoga, ki trpi. V tej majhnosti boste našli tisto nebeško povzdignjenje, ki ga je Ben že dosegel. On je tam, v Božjem objemu, in vas vabi, da ne odlašate z življenjem. Živite. Ljubite. In vedite, da je vse pripravljeno. Amen.