25. nedelja med letom

Poglejte te delavce v današnjem evangeliju. Stojijo na trgu, v vročini dneva, obdani z negotovostjo. Nekateri so začeli ob zori, drugi ob devetih, ob dvanajstih, ob treh. In potem so tu tisti, ki so čakali vse do petih popoldne – do zadnjega trenutka, ko se dan že nagiba k večeru. Gospodar vinograda jih ne vpraša po njihovi učinkovitosti. Ne vpraša jih, koliko ur so opravili. Vpraša jih le: 'Zakaj stojite tukaj celi dan brez dela?' In ko jim reče: 'Pojdite še vi v vinograd,' jim ne ponudi pogodbe o plači, ampak jim ponudi priložnost, da so del nečesa večjega, del njegovega dela, del njegove ljubezni.

Ta podoba vinograda, v katerega smo vsi povabljeni, je nit, ki jo želim, da danes nosite v svojem srcu. Poglejte to sliko: Gospodar, ki hodi ven, znova in znova, ne da bi se utrudil iskanja. On ne išče le tistih, ki so najbolj sposobni, tistih, ki so najhitrejši ali najmočnejši. On išče tiste, ki so tam, tiste, ki čakajo, tiste, ki so morda utrujeni od čakanja.

Pred tremi meseci, trinajstega junija, se je za družino Vo svet spremenil. Benjamin, dragi Ben, je odšel v večnost. In danes, ko stojimo v tej tišini, se morda sprašujete, kako naj človek sploh razume to kratko pot, ko pa se zdi, da je bilo toliko neizrečenega, toliko načrtovanega, toliko lepih sanj, ki so čakale na svojo uresničitev. Morda se v trenutkih, ko se spominjate njegove izjemne radovednosti – tistega fanta, ki je bil tako briljanten, da je že v četrtem razredu reševal naloge za osmošolce, ki je z očetom raziskoval svet tehnologije in AWS okolij, ki je s takšnim veseljem opazoval letala in sanjal o svoji letalski družbi 'con chim airlines' – v vajinih srcih, Alan in Thao, naseli tista tiha, strupena misel: 'Kaj če bi...?'

Naj vam danes, sredi te svete tišine, Gospod reče nekaj, kar mora prebiti vsak zid obtoževanja: Niste krivi. Bolezen ni bila kazen, ni bila posledica nobene vajine opustitve ali napake. Kot je Jezus v evangeliju, ko so ga spraševali o krivdi sleporojenega, zavrnil vsako misel na obsodbo, tako danes odstranjuje to skalo z vajinih ramen. Nekatere stvari v tem krhkem svetu se zgodijo zunaj vsakega človeškega dosega. Nič, kar bi storili ali ne storili, tega ne bi moglo ustaviti. Ben je bil v vajinih rokah varen, ljubljen in popolnoma sprejet. Odložite to breme, ki ga niste dolžni nositi. Bog vas ne obtožuje; zakaj bi se torej vi obtoževali?

Pomislite na Benovo srce. Spomnite se tistega trenutka, ko je kot petnajstletnik, povsem neobremenjeno in unikatno, izrekel tisto ponudbo: hotel je dati ves svoj hranilnik, da bi pomagal stricu Williamu, ki je trpel zaradi posledic kapi. Nikoli ga ni razbil, ni ga moral izprazniti, saj pomoč ni bila potrebna na tak način, a tista pripravljenost fanta, da brez obotavljanja ponudi vse, kar ima, za nekoga drugega – to je tisto pravo bistvo, ki ostaja. Ben ni bil le oster um, ki je krmaril po svetu tehnologije; bil je srce, ki je znalo ljubiti brez pridržkov. In prav to srce zdaj bije v večnosti.

In prav tukaj, sredi te bolečine, se zgodi tisti nenaden preobrat evangelija. Gospodar vinograda reče: 'Ali sem jaz krivičen, ker sem dober?' To je vprašanje, ki nas mora strezniti. Mi pogosto merimo življenje po 'količini' – po številu let, po dosežkih, po urah, preživetih skupaj. Bog pa meri po ljubezni. In v Božjem vinogradu ni 'zadnjih' in 'prvih' na način, kot si mi predstavljamo. Ben je bil v vinogradu Gospodovem. Njegovo življenje je bilo polno – ne po dolžini, ampak po globini. On je zdaj v tistem prostoru, kjer letala, o katerih je sanjal, letijo v popolni svobodi Božjega miru. On vas gleda. On vas čaka.

Ryan, dragi brat, ti si tisti, ki nosi del Benovega nasmeha v sebi. Vem, kako zelo pogrešaš svojega soigralca. Vem, da se ti zdi, da je tvoj svet postal prostor, v katerem manjka tisti ključni del sestavljanke. A Benjamin te ne zapušča. On je zdaj tvoj nebeški sopotnik. Nadaljuj tisto pot, ki sta jo začrtala. Živi pogumno, bodi radoveden, smej se tako, kot sta se smejala, ko sta sanjala o letalih. Vsakič, ko boš videl letalo, ki reže nebo, vedi, da te Ben gleda in se ponosi s tabo. On je tvoj nebeški brat, ki te spodbuja, da letiš visoko.

Sveti Pavel nam v drugem berilu pravi: 'Zame je življenje Kristus in smrt dobiček.' To so težke besede, ko smo sredi žalovanja, a Pavel ne govori o preziru do življenja. Govori o tem, da je naša prava domovina v Bogu. In Ben je zdaj tam. On je v objemu tistega, ki je dober do vseh, tistega, ki je usmiljen do svojih del.

Kaj torej odnesti s seboj danes? Danes, ko boste odšli iz te cerkve, ne iščite odgovorov v preteklosti. Ne iščite napak, kjer jih ni. Danes se nasmehnite, ko pomislite na Benovo radovednost. Vzemite si trenutek, poglejte v nebo in recite: 'Gospod, hvala ti za dar Benjamina.' In v tistem trenutku hvaležnosti boste začutili mir, ki ga svet ne more dati, a ga tudi ne more vzeti. Benjamin je tam, v tistem jutru, in čaka na vaju. Živita naprej, z ljubeznijo, ki jo je on vaju naučil. Živita z veseljem, ki ga je on delil. Kajti ljubezen, ki jo nosite do njega, je tista vez, ki vaju bo vedno držala skupaj, vse do tistega trenutka, ko se boste vsi spet srečali v objemu Očeta.

Ne bojte se biti velikodušni s svojo ljubeznijo, tako kot je bil Ben. Ne bojte se ponuditi vse, kar imate, v službo drugim, v tišini in skromnosti, kot je on želel pomagati svojemu stricu. Kajti na koncu dneva, ko bomo vsi stali pred Gospodarjem vinograda, ne bo štelo, koliko smo naredili, ampak koliko smo ljubili. In Ben je ljubil z vsem svojim srcem. Naj ta ljubezen, ki je močnejša od smrti, ostane z vami. Amen.