Spomin na svetega Hieronima, duhovnika in cerkvenega učitelja

Sveti Hieronim, čigar spomin danes obhajamo, je bil človek, ki je svoje življenje dobesedno posvetil besedi. Bil je tisti, ki je s strastjo, včasih tudi s trmo, a vedno z globoko ljubeznijo, prevajal Sveto pismo v latinščino. Bil je človek, ki je iskal resnico v pisavah, da bi jo našel v živem Bogu. Danes, ko se zbiramo v tej tišini, se spominjamo našega dragega Bena. Benjamin Vo. Fant, ki je bil sam kot živa knjiga – briljanten, jasen, poln tiste posebne radovednosti, ki jo imajo le tisti, ki slutijo, da je svet večji, kot se zdi na prvi pogled.

Pomislite na tisto podobo, ki jo mnogi od vas nosite v srcu: Ben, star komaj štirinajst let, z očali in tistim posebnim, osredotočenim pogledom, ki ga je imel, ko je raziskoval svet tehnologije. Spomnite se ga, kako je v svojem GitHub repozitoriju gradil svetove, kako je s tistim svojim nalezljivim hihitanjem govoril o 'con chim airlines'. Ni šlo le za letala. Šlo je za njegovo željo, da bi se dvignil, da bi razumel, da bi bil del nečesa, kar presega vsakdanje. Kot Hieronim, ki je iskal Boga v besedah, je Ben iskal Boga v lepoti in popolnosti sveta, ki ga je opazoval s takšno natančnostjo.

A danes nas prvo berilo iz Jobove knjige sooča z nečim, kar je težko. Job, človek, ki je izgubil vse, stoji pred Bogom in pravi: 'Če bi se hotel pravdati z njim, mu ne bi mogel odgovoriti niti enkrat na tisoč.' Job govori o Bogu, ki premika gore, ki zapira zvezde, o Bogu, čigar moč je onkraj človeškega razumevanja. In včasih, ko se ozremo v svojo lastno praznino – v teh treh mesecih, odkar je Ben odšel v nebeško domovino – se nam zdi, da je ta Bog tako zelo oddaljen. Kot da bi bili zvezde zaprte, kot da bi bilo nebo tiho.

Alan, Thao, Ryan, vem, da se v vajinih srcih, v tistih dolgih urah, ko se spominjate vsake podrobnosti, vsakega nasmeha, vsakega trenutka, ko je Ben rekel 'dobro jutro, oči', pogosto poraja tista neizprosna tišina. In v to tišino se včasih prikrade tista strupena misel: 'Kaj če bi bila bolj pozorna? Kaj če bi storila več? Ali sem jaz tisti, ki je kaj spregledal?'

Poslušajte me zdaj zelo pozorno. Danes, sredi te svete besede, vam Gospod, ki je dober in usmiljen, polaga roko na ramo. Niste krivi. Bolezen, ki je odnesla našega Bena, ni bila kazen. Ni bila posledica nobene vajine napake ali opustitve. Kot je Jezus v evangeliju zavrnil iskanje krivcev za človeško trpljenje, tako danes on prihaja k vama, da sname to breme z vajinih ramen. Nekatere stvari v tem krhkem, minljivem svetu se zgodijo zunaj vsakega človeškega dosega. Nobena budnost, nobeno znanje, nobena ljubezen – in vajina ljubezen je bila neizmerna, bila je najvarnejše zavetje, kar jih je Ben poznal – ne bi mogla preprečiti tistega, kar je bilo zapisano v nebeških knjigah. Ben je bil v vajinih rokah varen, ljubljen in popolnoma sprejet do zadnjega diha. Odložite ta kamen. Bog vas ne obtožuje; zakaj bi se torej vi obtoževali? Vi ste dali vse, kar ste imeli, in Ben je to vedel. On je čutil vajino ljubezen kot najvarnejše zatočišče na svetu.

Poglejte evangelij. Jezus hodi po poti. In nekdo mu reče: 'Šel bom za teboj, kamorkoli boš šel.' Jezus mu odgovori: 'Sin človekov nima kam nasloniti glave.' To je težka resnica. Jezus nas vabi, da ne iščemo varnosti v stvareh tega sveta, ampak v njegovi navzočnosti. Ben je bil fant, ki je to razumel na svoj način. Spomnite se tistega trenutka, ko je želel ponuditi ves svoj hranilnik za strica Williama. Ni ga razbil, ni ga izpraznil, ker ni bilo treba, a tista pripravljenost – tista čista, otroška pripravljenost, da bi dal vse, kar ima, za nekoga, ki ga ima rad – je bila v očeh Boga vredna več kot vsi zakladi tega sveta. To je bil Ben. Fant, ki je vedel, da je ljubezen edina valuta, ki jo lahko vzamemo s seboj, ko prestopimo prag večnosti.

In prav v tej ljubezni se skriva odgovor na vsa naša 'zakaj'. Jezus pravi: 'Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.' To ne pomeni, da moramo pozabiti. To pomeni, da moramo gledati naprej, tja, kamor je odšel Ben. On zdaj ne gleda več nazaj. On zdaj gleda v obličje tistega Boga, o katerem je Job tako trepetaje govoril. Ben je zdaj del tiste nebeške družbe, kjer ni več bolezni, ni več bolečine, kjer so vsa vprašanja utišana v objemu ljubezni.

Ryan, dragi brat, vem, da se ti včasih zdi, da je tvoj svet postal prazen prostor. Vem, da pogrešaš svojega najboljšega prijatelja, s katerim si delil vse – od igranja iger do sanj o prihodnosti. A vedi, da Ben ni daleč. On je zdaj tisti, ki te spremlja na tvoji poti, ki te spodbuja, da si pogumen, da si radoveden, da živiš polno. Ti si tisti, ki nosi del njegovega nasmeha v svet. Živi za oba. Ne boj se svoje žalosti, saj je prav ta žalost dokaz, kako močno sta se imela rada. Vsakič, ko boš videl letalo na nebu, ko boš slišal tisti značilni zvok motorjev, vedi, da te Ben gleda in te bodri. On je tvoj nebeški brat, ki te ima rad z ljubeznijo, ki ne pozna konca.

Benova ljubezen še vedno deluje. Vsakič, ko nekdo v njegovem imenu prejme pomoč, vsakič, ko se v Cà Mau iz tistega vodnjaka, ki nosi njegovo ime, vlije čista voda, Benovo srce še naprej bije. On ni mrtev; on je le prestopil v tisto 'večnost', ki jo je Bog položil v njegovo srce. Ne bojte se živeti naprej. Bog vas ne kliče k temu, da bi pozabili, ampak k temu, da bi spomin na Benjamina spremenili v upanje. Ko boste naslednjič pogledali v nebo in zagledali letalo, ne glejte le na stroj. Glejte na tisto svobodo, ki jo zdaj uživa on. On vas čaka. On vas gleda. In tista ljubezen, ki vaju je vezala na zemlji, je tista vez, ki vaju bo varno držala vse do tistega dne, ko se boste spet srečali v objemu Očeta.

Dragi moji, danes, ko boste odšli iz te cerkve, si vzemite s seboj tole: niste sami. Bog je z vami v vsaki solzi, v vsakem spominu, v vsakem trenutku, ko se vam zdi, da ne zmorete več. In Ben… Ben je tisti, ki vaju spodbuja. On vaju ima rad z nebeško ljubeznijo, ki ne pozna konca. Naj bo ta mir, ki ga svet ne more dati, danes vajino zatočišče. Naj bo tista majhna, a mogočna pripravljenost, da darujemo, kar imamo, tista nit, ki vas vodi naprej. Bodite nežni drug do drugega. Bodite potrpežljivi s svojo žalostjo. Bog vas ne meri po vaši popolnosti, ampak po vaši ljubezni. In v tej ljubezni ste že zmagali. Amen.