Praznik nadangelov Mihaela, Gabrijela in Rafaela

Poglejte današnji evangelij. Nathanael prihaja k Jezusu, poln dvomov, poln človeške previdnosti. In Jezus ga ne pozdravi z očitkom, ampak z besedami, ki razkrivajo globino: 'Preden te je Filip poklical, sem te videl pod smokvinim drevesom.' Smokvino drevo. Tako preprosto, tako vsakdanje, tako tiho. To je bilo Nathanaelovo varno zavetje, prostor njegove molitve, prostor, kjer je bil sam s svojimi mislimi in s svojim Bogom. Jezus ga je videl tam, še preden je Nathanael sploh vedel, da ga kdo gleda.

Benjamin Vo, naš dragi Ben, je imel svoja 'smokvina drevesa'. Včasih je bilo to letališče, kjer je z očetom opazoval vzletanje letal, tistih mogočnih strojev, ki so ga tako fascinirali. Včasih je bila to tišina njegove sobe, kjer je s prsti drsel po tipkovnici in gradil svetove v svojem GitHub repozitoriju. Bil je fant, ki je v svoji petnajstletni mladosti nosil v sebi tisto redko kombinacijo briljantnega uma in neizmerne, skoraj otroške nežnosti. Spomnite se tistega trenutka, ko je v svoji iskrenosti želel ponuditi ves svoj hranilnik za strica Williama. Ni ga razbil, ni ga izpraznil, a tista ponudba – čista, neobremenjena pripravljenost, da bi dal vse, kar ima, za nekoga, ki ga ima rad – je bila v očeh Boga vredna več kot vsi zakladi tega sveta. To je bil Ben. Fant, ki je vedel, da je ljubezen edina valuta, ki jo lahko vzamemo s seboj, ko prestopimo prag večnosti.

Ko danes obhajamo praznik nadangelov, se oziramo v nebesa. Prvo berilo nam opisuje vizijo preroka Daniela: 'Prestoli so bili postavljeni in Pradavni se je usedel.' Vidimo ogenj, vidimo tisoče, ki mu strežejo. To ni podoba oddaljenega sodnika, ampak podoba Boga, ki je gospodar vsega, kar diha, vsega, kar leti, vsega, kar ljubi. In prav v to nebo, v to neizmerno prostranstvo, je bil sprejet naš Ben.

Alan, Thao, Ryan… vem, da se v teh mesecih, odkar je Ben odšel v nebeško domovino, soočate s tišino, ki je včasih tako glasna, da skoraj reže v dušo. Vem, da se v vajinih srcih, ko se spominjata tistega zadnjega očetovega dne in vseh tistih trenutkov, ko ste bili skupaj, pogosto poraja vprašanje: 'Zakaj?' In vem, da se vaju loteva tista tiha, strupena misel: 'Kaj če bi bila bolj pozorna? Kaj če bi storila več? Kaj če bi kaj spregledala?'

Danes, sredi te svete besede, vam Gospod, ki je dober in pravičen, polaga roko na ramo. Poslušajte me dobro: Niste krivi. Bolezen, ki je odnesla našega Bena, ni bila kazen. Ni bila posledica nobene vajine opustitve ali napake. Kot je Jezus v evangeliju zavrnil iskanje krivcev za človeško trpljenje, tako danes on prihaja k vama, da sname to breme z vajinih ramen. Nekatere stvari v tem krhkem, minljivem svetu se zgodijo zunaj vsakega človeškega dosega. Nobena budnost, nobeno znanje, nobena ljubezen – in vajina ljubezen je bila neizmerna – ne bi mogla preprečiti tistega, kar je bilo zapisano v nebeških knjigah. Ben je bil v vajinih rokah varen, ljubljen in popolnoma sprejet do zadnjega diha. Odložite ta kamen. Bog vas ne obtožuje; zakaj bi se torej vi obtoževali? Vi ste dali vse, kar ste imeli, in Ben je to vedel. On je čutil vajino ljubezen kot najvarnejše zavetje na svetu.

Pomislite na to, kako Jezus obljublja Nathanaelu: 'Videli boste nebesa odprta in Božje angele, kako hodijo gor in dol nad Sinom človekovim.' To ni le obljuba za prihodnost; to je resničnost za danes. Nebesa niso nekje daleč. Nebesa so tam, kjer je ljubezen. In Ben je zdaj del te nebeške vojske. On, ki je tako rad opazoval letala, on, ki je sanjal o svoji letalski družbi 'con chim airlines', zdaj leti na krilih, ki jih ni mogoče ujeti v nobeno tehnologijo. On je zdaj tisti, ki vas varuje, ki vas spremlja, ki vas čaka.

Ryan, dragi brat, vem, da se ti včasih zdi, da je tvoj svet postal prazen prostor. Vem, da pogrešaš svojega najboljšega prijatelja, s katerim si delil vse – od igranja iger do sanj o prihodnosti. A vedi, da Ben ni daleč. On je zdaj tisti, ki te spremlja na tvoji poti, ki te spodbuja, da si pogumen, da si radoveden, da živiš polno. Ti si tisti, ki nosi del njegovega nasmeha v svet. Živi za oba. Ne boj se svoje žalosti, saj je prav ta žalost dokaz, kako močno sta se imela rada. Vsakič, ko boš videl letalo na nebu, ko boš slišal tisti značilni zvok motorjev, vedi, da te Ben gleda in te bodri. On je tvoj nebeški brat, ki te ima rad z ljubeznijo, ki ne pozna konca.

Benova ljubezen še vedno deluje. Vsakič, ko nekdo v njegovem imenu prejme pomoč, vsakič, ko se v Cà Mau iz tistega vodnjaka, ki nosi njegovo ime, vlije čista voda, Benovo srce še naprej bije. On ni mrtev; on je le prestopil v tisto 'večnost', ki jo je Bog položil v njegovo srce. Ne bojte se živeti naprej. Bog vas ne kliče k temu, da bi pozabili, ampak k temu, da bi spomin na Benjamina spremenili v upanje. Ko boste naslednjič pogledali v nebo in zagledali letalo, ne glejte le na stroj. Glejte na tisto svobodo, ki jo zdaj uživa on. On vas čaka. On vas gleda. In tista ljubezen, ki vaju je vezala na zemlji, je tista vez, ki vaju bo varno držala vse do tistega dne, ko se boste spet srečali v objemu Očeta.

Dragi moji, danes, ko boste odšli iz te cerkve, si vzemite s seboj tole: niste sami. Bog je z vami v vsaki solzi, v vsakem spominu, v vsakem trenutku, ko se vam zdi, da ne zmorete več. In Ben… Ben je tisti, ki vaju spodbuja. On vaju ima rad z nebeško ljubeznijo, ki ne pozna konca. Naj bo ta mir, ki ga svet ne more dati, danes vajino zatočišče. Naj bo tista majhna, a mogočna pripravljenost, da darujemo, kar imamo, tista nit, ki vas vodi naprej. Bodite nežni drug do drugega. Bodite potrpežljivi s svojo žalostjo. Bog vas ne meri po vaši popolnosti, ampak po vaši ljubezni. In v tej ljubezni ste že zmagali. Amen.