Štiriindvajseta nedelja med letom

Pogosto se nam zgodi, da življenje razumemo kot vrsto računov, ki jih je treba poravnati. V službi, v odnosih, celo v naših najglobljih čustvih – nenehno tehtamo, koliko smo dali in koliko smo prejeli. Peter v današnjem evangeliju pride k Jezusu z vprašanjem, ki ga vsi poznamo: 'Kolikokrat moram odpustiti?' Peter išče mejo. Išče številko. Išče varnostni pas, kjer se lahko ustavi in reče: 'Dovolj sem storil. Zdaj je na vrsti on.' A Jezus mu odgovori s številko, ki nima konca: 'Sedemdesetkrat sedem.' Jezus ne govori o matematiki. Govori o milosti, ki nima dna.

Pred tremi meseci, trinajstega junija, se je za družino Vo svet ustavil. Benjamin, dragi Ben, je odšel v večnost. In ko danes slišimo to Jezusovo povabilo k odpuščanju, se morda vprašate: 'Kako naj odpustim življenju, ki mi je vzelo sina? Kako naj odpustim usodi, ki je bila tako neusmiljena?' Morda se v tišini vašega doma, Alan in Thao, včasih znajdete pred tem istim vprašanjem. Morda se v vajinih srcih, v tistih urah, ko je tišina najglasnejša, prikrade tista boleča misel, ki jo mnogi starši nosijo v sebi: 'Kaj če bi...?' Morda se sprašujete, ali ste kaj spregledali. Naj vam danes, sredi tega Božjega miru, povem nekaj, kar morate slišati: Bog vas ne obtožuje. Bolezen, ki je vzela Benjamina, ni bila kazen, ni bila posledica nobene vajine opustitve. Kot je Jezus odgovoril tistim, ki so spraševali po krivdi sleporojenega, tako vam danes govori: 'Niti on ni grešil niti njegovi starši.' Nekatere stvari v tem krhkem svetu se zgodijo zunaj vsakega človeškega dosega. Nič, kar bi storili ali ne storili, tega ne bi moglo spremeniti. Odložite to breme krivde. Niste zatajili. Bili ste ljubeči, bili ste zvesti, bili ste vse, kar je Ben potreboval.

Ben je bil deček, ki je razumel, kaj pomeni dati vse. Spomnite se tistega trenutka, ko je želel ponuditi ves svoj hranilnik za pomoč stricu Williamu. Ni ga razbil, ni ga izpraznil, ker ni bilo treba, a tista ponudba – to, da je petnajstletni deček pripravljen dati vse, kar ima, za nekoga, ki ga ima rad – to je bila tista 'veličina'. Ben ni bil le briljanten um, ki je krmaril po AWS okoljih in sanjal o svoji letalski družbi 'con chim airlines'. Bil je srce, ki je znalo ljubiti brez pridržkov. In to srce zdaj bije v večnosti.

Jezus nam v evangeliju pripoveduje zgodbo o kralju, ki je odpustil ogromen dolg, a služabnik ni znal storiti enako. To je srce naše stiske: kako biti usmiljen, ko nas boli? Odpuščanje ni čustvo. Odpuščanje je odločitev, da ne bomo dovolili, da bi nas bolečina spremenila v ljudi, ki jih je bolečina zlomila. Odpuščanje pomeni, da rečemo: 'Gospod, ta dolg je prevelik zame, zato ga izročam tebi.'

Alan, vem za tiste sanje, v katerih te Ben obišče. Vem za tisto podobo, ko vaju vidiš čakati v vrsti za sladoled, kjer Ben plača. To ni le spomin. To je obljuba. Ben je tam, v nebeškem kraljestvu, kjer ni več dolgov, kjer ni več bolezni, kjer ni več 'con chim airlines', ampak resnično letenje v Božjem objemu. On vas čaka. On vas gleda. In Ryan, dragi brat, ti si tisti, ki nosi del Benovega nasmeha v sebi. Nadaljuj to pot. Bodi radoveden, bodi pogumen, tako kot sta bila skupaj. Vsakič, ko boš videl letalo, ki reže nebo, vedi, da Ben leti s tabo.

Sveti Pavel nam danes pravi: 'Če živimo, živimo za Gospoda, in če umremo, umremo za Gospoda.' To je naša skala. To je temelj, na katerem stojimo. Nismo sami v svoji bolečini. Jezus je šel skozi smrt, da bi jo spremenil v prehod. On je tisti, ki je plačal naš dolg, da nam ne bi bilo treba več nositi bremena krivde.

Kaj torej odnesti s seboj danes? Danes, ko boste odšli iz te cerkve, si vzemite trenutek za tišino. Ko boste začutili tisto znano težo v prsih, ne recite: 'Zakaj?' Recite: 'Gospod, hvala ti za dar Benjamina.' Hvaležnost je tista, ki odpira vrata, skozi katera prihaja mir. Benova ljubezen, njegova dobrota, njegov nasmeh – vse to je še vedno z vami. In tisti vodnjak v Vietnamu, tista čista voda, ki teče v njegovem imenu – to je znamenje, da Benova ljubezen še vedno hrani žejne. Njegovo ime, Đại Dương, pomeni 'Veliki ocean'. In res, njegovo srce je bilo ocean, ki se ne more zapreti v meje časa. On je zdaj del tistega neskončnega Božjega usmiljenja, ki ga danes iščemo. Živite naprej, z ljubeznijo, ki jo je on vaju naučil. Živita z veseljem, ki ga je on delil. Kajti ljubezen, ki jo nosite do njega, je tista vez, ki vaju bo vedno držala skupaj, vse do tistega trenutka, ko se boste vsi spet srečali v objemu Očeta. Amen.