Sobota v triindvajsetem tednu med letom

Predstavljajte si hišo, ki stoji na robu strme pečine. Zgoraj, v jasnem poletnem popoldnevu, vse izgleda mirno. Veter komaj zaniha liste na drevju, in zdi se, da bo vse ostalo tako za vekomaj. A vsak, ki pozna gore, ve, da se vreme lahko spremeni v trenutku. Danes nas Jezus v evangeliju ne nagovarja s abstraktnimi nauki; on nas postavlja pred podobo gradnje. Govori o človeku, ki gradi na skali, in o tistem, ki gradi na zemlji brez temeljev. Govori o reki, ki bo slej ko prej narasla in udarila ob stene našega bivanja.

Ta reka, ta nenadni naliv, je življenje samo. Je trenutek, ko se tla pod nami zamajejo. Pred dvema mesecema, 13. junija, je družina Vo doživela prav takšen vihar. Benjamin, njihov dragi Ben, je odšel v večnost. In danes, ko stojimo v tej tišini, se morda sprašujete: 'Na kakšnem temelju stojim, ko me preplavlja ta voda?'

Ben je bil deček, ki je gradil – ne le z besedami, ampak s svojo radovednostjo. Spomnite se tistega njegovega sveta, tistih kod, ki jih je pisal, tistih letal, o katerih je sanjal s svojim očetom. Bil je briljanten, a njegova briljantnost ni bila hladna. Bila je prepojena z nežnostjo. Spomnite se tistega trenutka, ko je kot dvanajstletnik jokal ob očetovem rojstnem dnevu. Ni jokal, ker bi bil šibek; jokal je, ker je ljubil. To je bil njegov temelj. Njegovo srce ni bilo zgrajeno na pesku, ampak na ljubezni, ki se je bala izgube, ker je vedela, kako dragocen je dar bližine.

Alan, Thao, vem, kako težko je včasih verjeti, da je ta temelj trden. Vem, da se v tišini noči, ko se spominjate Benovih besed ali tistega njegovega nasmeha, ko je govoril o 'con chim airlines', vaju morda poloti strah. Včasih se v takšnih trenutkih v srce prikrade tiha, strupena misel: 'Kaj bi bilo, če bi...?' Morda se sprašujete, ali ste kaj spregledali. Naj vam danes, sredi tega Božjega miru, povem nekaj, kar morate slišati: Niste krivi. Ne iščite napak, kjer jih ni. Bolezen, ki je vzela Benjamina, ni bila kazen, ni bila posledica nobene vajine opustitve. Bog ne pošilja trpljenja, da bi kaznoval starše. Jezus nam jasno pravi, da niti človek niti njegovi starši niso krivi za takšne viharje. To so nevihte, ki pridejo v ta padli svet, in nobena človeška previdnost jih ne bi mogla zaustaviti. Bog vaju ne obtožuje. On vaju drži.

Jezus pravi: 'Dober človek iz dobrega zaklada svojega srca prinaša dobro.' Ben je bil takšen zaklad. Spomnite se tiste njegove pripravljenosti, da bi dal ves svoj hranilnik za strica Williama. Ni ga razbil, ni ga izpraznil, ker ni bilo treba, a ta ponudba – ta notranji premik, da bi petnajstletnik dal vse, kar ima, za nekoga drugega – to je bila sad dobrega drevesa. Ben ni bil le deček, ki je razumel matematiko; bil je deček, ki je razumel srce. In ta njegova ljubezen, ta njegova dobrota, ni izginila. Ona še vedno živi v tistem vodnjaku v Vietnamu, v tisti čisti vodi, ki teče za druge. Njegovo ime, Đại Dương, pomeni 'Veliki ocean'. In res, njegovo srce je bilo ocean, ki se ne more zapreti v meje smrti.

Ryan, dragi brat, vem, kako zelo pogrešaš svojega soigralca. Vem, da se ti zdi, da je tvoj svet postal prostor, v katerem manjka tisti ključni del sestavljanke. A Benjamin te ne zapušča. On je zdaj tvoj nebeški sopotnik. Nadaljuj tisto pot, ki sta jo začrtala. Živi pogumno, bodi radoveden, smej se tako, kot sta se smejala, ko sta sanjala o letalih. Vsakič, ko boš videl letalo, ki reže nebo, vedi, da te Ben gleda in se ponosi s tabo. On je tvoj nebeški brat, ki te spodbuja, da letiš visoko.

Sveti Pavel nam v prvem berilu govori o 'kupu blagoslova', ki ga blagoslavljamo, in o kruhu, ki ga lomimo. Govori o tem, da smo eno telo. To je naš temelj. Ko pridemo k oltarju, ko se povežemo z Gospodom, ne gradimo na svoji moči, ampak na njegovi. In ta skala, na kateri stoji naša hiša, je Jezus sam. On je tisti, ki je šel skozi smrt, da bi nam pokazal, da ljubezen ne umre.

Kaj torej odnesti s seboj danes? Ko boste prišli domov, ne iščite odgovorov v preteklosti. Ne iščite napak, kjer jih ni. Danes se nasmehnite, ko pomislite na Benovo radovednost. Vzemite si trenutek, poglejte v nebo in recite: 'Gospod, hvala ti za dar Benjamina.' In v tistem trenutku hvaležnosti boste začutili mir, ki ga svet ne more dati, a ga tudi ne more vzeti. Benjamin je tam, v tistem jutru, in čaka na vaju. Živita naprej, z ljubeznijo, ki jo je on vaju naučil. Živita z veseljem, ki ga je on delil. Kajti ljubezen, ki jo nosite do njega, je tista vez, ki vaju bo vedno držala skupaj, vse do tistega trenutka, ko se boste vsi spet srečali v objemu Očeta. Amen.