Četrtek v triindvajsetem tednu med letom

Poglejte te besede iz prvega berila, ki jih apostol Pavel piše Korinčanom: »Ljubezen sezida.« Kako preprosto, a hkrati kako mogočno. Pavel ne govori o nekem čustvu, ki pride in gre, ampak o temelju, na katerem stoji vse, kar je resnično. V svetu, ki je obseden z znanjem, z dosežki, z merjenjem inteligence in učinkovitosti, nam apostol nastavlja ogledalo. »Če kdo misli, da kaj ve, še ne ve, kakor bi moral vedeti,« pravi. Prava vednost ni v kopičenju podatkov, ampak v tem, da smo poznani od Boga. Da smo ljubljeni.

Pred dvema mesecema, 13. junija, je naš dragi Benjamin Vo stopil v to večnost. Ko se spominjamo Benjamina, se ne spominjamo le fanta, ki je blestel v matematiki in programiranju, ki je z lahkoto razumel zapletene sisteme AWS in gradil svoje igre na GitHubu. Spominjamo se tiste druge, globlje resničnosti: njegovega srca. Spomnite se tistega prizora, ko je Ben kot dvanajstletnik jokal ob očetovem štiridesetem rojstnem dnevu. Ni jokal zaradi sebe; jokal je iz tiste globoke, skoraj preroške ljubezni do svojega očeta, iz strahu, da bi ga izgubil. To je bila tista 'ljubezen, ki sezida'. To ni bila otroška naivnost, ampak zrelost duše, ki je razumela, kaj je v življenju zares dragoceno.

Alan in Thao, vem, kako se vaju v teh dneh dotika tista neusmiljena tišina, ki ostaja za sinom. Vem, kako se včasih v vajinih srcih naseli vprašanje, ki ga je Ben postavil v tistih sanjah: 'Zakaj se mi je to zgodilo?' In vem, da se včasih, v tišini noči, prikrade tista težka, nepravična misel: 'Ali bi lahko storila več? Sva kaj spregledala?' Z vso nežnostjo in z močjo Božje besede vam danes polagam na srce: Odložita to breme. Nista spregledala ničesar. Bolezen, ki je vzela Benjamina, ni bila kazen, ni bila posledica nobene vajine napake ali opustitve. Bog ne pošilja bolezni, da bi kaznoval. Kot je Jezus odgovoril tistim, ki so spraševali po krivdi sleporojenega, tako vam danes govori: 'Niti on ni grešil niti njegovi starši.' Nekatere stvari v tem krhkem svetu se zgodijo zunaj vsakega človeškega dosega, zunaj vsakega nadzora. Nič, kar bi storili ali ne storili, tega ne bi moglo spremeniti. Bog vaju ne obtožuje; On vaju objema s tisto isto ljubeznijo, s katero je sprejel Benjamina v svoj dom. Nista kriva. Nista zatajila. Bili ste zvesti, bili ste ljubeči, bili ste vse, kar je Ben potreboval.

Pomislite na Benovo srce. Spomnite se tistega trenutka, ko je želel ponuditi ves svoj hranilnik za pomoč stricu Williamu, ki je trpel zaradi kapi. Ni ga razbil, ni ga izpraznil, ker ni bilo treba, a tista ponudba – to, da je petnajstletni deček pripravljen dati vse, kar ima, za nekoga, ki ga ima rad – to je bila tista 'veličina', o kateri govori današnji evangelij. To je bil Ben. Njegova ljubezen ni bila omejena na besede; bila je daritev. In ta daritev še vedno živi. Poglejte vodnjak v Vietnamu, ki je bil zgrajen v njegovem imenu. Iz globin zemlje priteka čista voda, ki napaja žejne. To je Benova zapuščina. Njegovo ime, Đại Dương, pomeni 'Veliki ocean'. In res, njegovo srce je bilo ocean, ki se ne more zapreti v meje časa. Ta voda, ki teče, je simbol njegove ljubezni, ki se razliva naprej, ki hrani druge, ki daje življenje tam, kjer ga je primanjkovalo.

Jezus v evangeliju pravi: 'Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen vaš Oče.' To je težka pot. Kako biti usmiljen, ko je srce zlomljeno? Kako ljubiti, ko se zdi, da je bila ljubezen prekinjena? Jezus nam ne daje navodil za lažjo pot; on nam daje samega sebe kot pot. On je tisti, ki je šel skozi smrt, da bi nam pokazal, da ljubezen ne umre. Benova radovednost, tista njegova strast do 'con chim airlines', tisto njegovo veselje, ko je z bratom Ryanom opazoval letala na letališču – vse to ni bilo zaman. To je bila priprava na večnost. On je zdaj tisti, ki zares leti, tisti, ki je končno našel tisto, kar je iskal.

Ryan, dragi brat, vem, kako zelo pogrešaš svojega soigralca, svojega prijatelja, svojega brata. Vem, da se ti zdi, da je tvoj svet postal prostor, v katerem manjka tisti ključni del sestavljanke. A Benjamin te ne zapušča. On je zdaj tvoj nebeški sopotnik. Tako kot je tvoj oče v sanjah videl, da Ben 'vedno pride na obisk', tako je on vedno prisoten v tvojem srcu. Nadaljuj tisto pot, ki sta jo začrtala. Živi pogumno, bodi radoveden, smej se tako, kot sta se smejala, ko sta sanjala o letalih. Vsakič, ko boš videl letalo, ki reže nebo, vedi, da te Ben gleda in se ponosi s tabo. On je tvoj nebeški brat, ki te spodbuja, da letiš visoko.

Kaj torej odnesti s seboj danes? Ko boste prišli domov, ne iščite odgovorov v preteklosti. Ne iščite napak, kjer jih ni. Danes se nasmehnite, ko pomislite na Benovo radovednost. Vzemite si trenutek, poglejte v nebo in recite: 'Gospod, hvala ti za dar Benjamina.' In v tistem trenutku hvaležnosti boste začutili mir, ki ga svet ne more dati, a ga tudi ne more vzeti. Benjamin je tam, v tistem jutru, in čaka na vaju. Živita naprej, z ljubeznijo, ki jo je on vaju naučil. Živita z veseljem, ki ga je on delil. Kajti ljubezen, ki jo nosite do njega, je tista vez, ki vaju bo vedno držala skupaj, vse do tistega trenutka, ko se boste vsi spet srečali v objemu Očeta. Amen.