Sreda v dvaindvajsetem tednu med letom

Stojimo v tišini, ki jo poznajo le tisti, ki so morali prezgodaj izpustiti roko, za katero so mislili, da jo bodo držali vse življenje. Danes, dva meseca po tistem junijskem dnevu, ko je Benjamin Vo odšel v večnost, se zdi, da je svet okoli nas še vedno malo bolj tih, malo bolj prazen. Sveti Pavel nam v današnjem berilu pravi: »Jaz sem sadil, Apolo je zalival, Bog pa je dal rast.« Kako težko je sprejeti te besede, ko gledamo na življenje, ki se je zdelo tako obetavno, tako polno rasti, a se je ustavilo sredi poti.

Benjamin je bil deček, čigar um je bil kot letalo, ki vedno išče višino. Bil je fant, ki je s petnajstimi leti že raziskoval oblake podatkov in arhitekturo sistemov, fant, ki je s svojim očetom Alanom delil tisto posebno strast do letalstva. Spomnite se tistega njegovega smeha, ko je govoril o svoji letalski družbi, ki jo je poimenoval 'con chim airlines'. To ni bila le igra; to je bila njegova vizija, njegovo veselje do življenja, ki se dviga nad vsakdanje skrbi. Bil je deček, ki je v svojem srcu nosil neizmerno sočutje. Spomnite se tistega trenutka, ko je želel ponuditi ves svoj hranilnik za strica Williama. Ni ga razbil, ni ga izpraznil, ker ni bilo potrebno, a tista ponudba – ta deček, ki je pri petnajstih letih že razumel, da je bogastvo v tem, da daješ – to je bila njegova modrost. To je bil sad, ki ga je Bog v njem obudil.

Alan in Thao, vem, da vama v tišini vajinega doma, ko pogledata v sobo, ki je zdaj tako tiha, vaju loti tista neusmiljena misel: 'Zakaj? Sva kaj spregledala? Sva bila dovolj pozorna?' Danes vama želim z vso nežnostjo položiti na srce: odložita to breme krivde. Bolezen, ki je vzela Benjamina, ni bila kazen. Ni bila posledica nobene vajine napake ali opustitve. Bog ne pošilja bolezni, da bi nas kaznoval. Kot je Jezus odgovoril glede sleporojenega, tako vam danes govori: 'Niti on ni grešil niti njegovi starši.' Nekatere stvari v tem krhkem svetu se zgodijo zunaj našega nadzora, kot nenadna turbulenca sredi jasnega neba. Nista spregledala ničesar. Vajina ljubezen je bila popolna, vajina skrb neomajna. Benjamin vaju ne gleda z očitanjem; on vaju gleda z nasmehom. V tistih sanjah, ko se je prikazal zdrav in močan, vama je povedal najpomembnejšo resnico: 'Oče, prestal sem vse teste.' On je prestal test ljubezni.

In tukaj, v evangeliju, se zgodi tisti veliki preobrat. Jezus vstopi v hišo Simona, kjer je njegova tašča trpela v vročici. »Stopil je nadnjo, zapovedal vročici in jo je zapustila.« Jezus ne stoji daleč stran od naše bolečine. On stopi nad njo. On jo vidi. Ko se nam zdi, da nas bo teža izgube pahnila v prepad obupa, ko se nam zdi, da ne moremo več narediti niti enega koraka, Jezus stopi sredi med nas. Ne ponuja nam teorij, ampak svojo prisotnost. On nas prime za roko in nas pelje skozi to temo. On ne dovoli, da bi bila smrt zadnja beseda.

Benjaminov zvitek ni uničen; le predan je bil nazaj v roke Velikega Avtorja. On je zdaj v tistem nebeškem občestvu, v 'Banquet of Heaven', kjer se veseli skupaj z mladim svetim Karlom Acutisom. Predstavljajte si ju tam, kako se pogovarjata, kako raziskujeta nebeške širine, brez bolečine, brez omejitev telesa. Benjamin je zdaj tisti nebeški pilot, ki leti višje od katerega koli Boeinga 737, v tistem neskončnem oceanu Božje ljubezni – Đại Dương, kot pravi njegovo srednje ime.

In ta njegova ljubezen še vedno teče med nami. Poglejte tisti čudoviti vodnjak 'Giếng Gioan Baotixita' v Vietnamu, ki je bil zgrajen v njegovem imenu. Iz globin zemlje priteka čista, hladna voda, ki napaja žejne družine. To je Benova zapuščina. Njegova ljubezen ni bila izgubljena; postala je vir življenja za druge. Ryan, dragi brat, vem, kako zelo pogrešaš svojega brata Benjamina. Bil je tvoj najboljši prijatelj, tvoj sopotnik pri kodiranju, tvoj zaveznik v igri. Včasih se ti zdi, da je del tebe odšel z njim. A poslušaj me: Benjamin želi, da živiš. Želi, da si močan. Ne le zate, ampak za oba. Vsakič, ko boš rešil težko nalogo, vsakič, ko se boš nasmejal, vedi, da se Benjamin smeji s teboj. On te ne zapušča. On te uči, da je življenje dar, ki ga moramo živeti pogumno in z odprtim srcem.

Alan in Thao, ko se bosta danes vrnila domov, ko bosta sedla v tisto tišino, ne glejta na praznino kot na dokaz odsotnosti. Glejta na to kot na prostor, ki ga je Benjamin napolnil z neizmerno svetlobo. Njegov nasmeh, njegovo hihitanje ob 'con chim airlines', njegova ljubezen do očetovih zgodb – vse to ostaja zapisano v vajinih srcih. In ta ljubezen je močnejša od smrti. Danes, ko boste odšli od tod, naredite eno majhno dejanje dobrote v njegovem imenu. Morda bo to nasmeh neznancu, morda trenutek tihe molitve za nekoga, ki trpi. V tem dejanju bo Ben živel. Benjamin Đại Dương Vo, naš dragi nebeški deček, hvala ti za tvoj nasmeh in tvoje veliko srce. Pazi na svoje starše, pazi na svojega brata Ryana in nas uči, da je ljubezen edina modrost, ki zares šteje. Počivaj v miru v objemu nebeškega Očeta in naše predrage Gospe iz Lurda. Amen.