Petek, 22. teden med letom

Včasih nas življenje spomni na staro oblačilo, ki se neizogibno trga. Poglejte tisto podobo, ki nam jo danes ponuja Jezus: nihče ne trga kosa iz novega oblačila, da bi zakrpal staro. To je podoba, ki jo vsi prepoznamo, ko se soočimo z izgubo – tisti trenutek, ko poskušamo svojo staro resničnost, tisto, kjer je bil Ben še fizično z nami, zakrpati z novimi dnevi, ki se zdijo neujemajoči, nepopolni in preprosto pretesni. Danes, dva meseca po tistem junijskem dnevu, ko je naš dragi Benjamin Vo odšel v večnost, se morda počutite prav tako: kot da življenje ne more več držati skupaj, ker je tkanina preveč obrabljena od žalosti.

Sveti Pavel nam v prvem berilu danes nastavi ogledalo, ki zahteva veliko mero iskrenosti. »Gospod je tisti, ki me sodi,« pravi. Pavel nas vabi, naj ne hitimo s sodbami o svojem življenju, o svojih bolečinah ali o tem, zakaj se je zgodilo, kar se je zgodilo. Ne sodite sami sebe, ko se zbudite v tišino, ki je ne bi smelo biti. Ne sodite svoje ljubezni, ko se vam zdi, da ste premalo naredili, ali ko se sprašujete, kje ste zgrešili. Gospod, ki pozna namene srca, vidi vašo ljubezen, ne vaših napak. In njegova sodba ni obsodba, ampak usmiljenje.

Benjamin je bil deček, čigar življenje je bilo kot tisto novo vino, o katerem govori evangelij. Bil je poln energije, briljantnega uma in tiste neustavljive radovednosti, ki ga je gnala k raziskovanju sveta – od kodiranja iger na GitHubu do sanj o 'con chim airlines'. Spomnite se tistega njegovega smeha, ko je govoril o svojem letalskem podjetju. To ni bila le otroška domišljija; to je bil izraz duše, ki je bila narejena za višine. Bil je deček, ki je imel v sebi nekaj tako svežega, tako čistega, da ga stara, omejena posoda tega sveta ni mogla več zadržati. Bog ga je vzel v nove vinske mehe, v svoje kraljestvo, kjer ni več trganja, kjer ni več bolečine, ampak le večna polnost.

Alan in Thao, vem, da vama je včasih težko verjeti v to novo vino, ko vaju obhaja tista neusmiljena misel: 'Ali bi lahko storila več? Sva kaj spregledala?' Danes vama želim z vso nežnostjo položiti na srce: odložita to breme. Bolezen, ki je vzela Benjamina, ni bila kazen. Ni bila posledica nobene vajine napake ali opustitve. Bog ne pošilja bolezni, da bi nas kaznoval. Kot je Jezus odgovoril glede sleporojenega, tako vam danes govori: 'Niti on ni grešil niti njegovi starši.' Nekatere stvari v tem krhkem svetu se zgodijo zunaj našega nadzora, kot nenadna nevihta, ki prihrumi sredi mirnega morja. Nista spregledala ničesar. Vajina ljubezen je bila popolna, vajina skrb neomajna. Benjamin vaju ne gleda z očitki; on vaju gleda z nasmehom. On je prestal test ljubezni in zdaj vaju čaka v tistem 'Banquet of Heaven', kjer se veseli skupaj z mladim svetim Karlom Acutisom.

Pomislite na Benovo neverjetno srce. Spomnite se, kako je želel ponuditi ves svoj hranilnik za strica Williama. Ni ga razbil, ni ga izpraznil, ker ni bilo treba, a tista ponudba – ta deček, ki pri petnajstih letih ne kalkulira, ampak preprosto ljubi – to je bila njegova prava modrost. To je bil tisti 'čisti src', ki mu je odprl vrata do Božje bližine. Ta njegova ljubezen še vedno teče med nami. Poglejte tisti čudoviti vodnjak 'Giếng 'Giếng Gioan Baotixita' v Vietnamu, ki je bil zgrajen v njegovem imenu. Iz globin zemlje priteka čista, hladna voda, ki napaja žejne družine. To je Benova zapuščina. Njegova ljubezen ni bila izgubljena; postala je vir življenja za druge. To je Božja modrost – da nekaj tako majhnega, kot je življenje petnajstletnega dečka, postane vir življenja za stotine drugih.

Ryan, dragi brat, vem, kako zelo ti manjka Ben. Vem, da se ti včasih zdi, da je tvoj svet postal manjši. A Benjamin te ne zapušča. On je zdaj tvoj nebeški sopotnik. Spomni se tistih trenutkov, ko sta se igrala, ko sta sanjala o letalih, ko sta delila tisto posebno bratsko vez. Ta vez ni prekinjena. Ona se je le razširila v večnost. Živi za oba, Ryan. Živi pogumno, z tisto radovednostjo in tistim veseljem, ki sta bila vajina skupna pot. Vsakič, ko boš dosegel nekaj lepega, vedi, da je Ben tam, da se veseli s teboj. On je tvoj nebeški brat, ki te varuje in te spodbuja, da letiš visoko, točno tako, kot sta sanjala.

Jezus v današnjem evangeliju pravi: »Ženin bo vzet od njih, potem bodo postili.« To je tisti čas, v katerem smo zdaj – čas posta, čas hrepenenja, čas, ko čakamo, da se Ženin vrne in nas spet združi. A Jezus ne obljublja, da bomo v tem času sami. On obljublja, da bo z nami v vsakem trenutku naše žalosti. On ne pride v naše življenje, da bi nas pustil v naši praznini. On pride, da bi nam pokazal, da je Njegova moč tam, kjer se naša konča.

Kaj lahko danes odnesemo s seboj skozi vrata te cerkve? Kaj je tista ena, majhna stvar, ki jo lahko držimo v rokah? Danes, ko se vrnete domov, si vzemite trenutek in nekomu, ki ga imate radi, povejte zgodbo. Ali pa preprosto prisluhnite. Brez hitenja, brez telefonov v rokah. Prisluhnite z isto pozornostjo, s kakršno je Benjamin poslušal svojega očeta. In ko boste zaslišali otroški smeh, se ustavite in se tiho zahvalite Bogu za dar življenja. V tistem trenutku tihe hvaležnosti bo Benjamin blizu. V tistem trenutku bomo vedeli, da se bo naš zvitek nekega dne spet odvil v Božjem naročju, kjer ne bo več solz, ampak le večna, radostna zgodba, ki se nikoli ne konča.

Ne bojte se biti novi vinski mehi za Božjo ljubezen. Ne bojte se, da bo vaša žalost prevelika, da bi jo Bog lahko sprejel. On je tisti, ki dela vse stvari nove. On je tisti, ki je sprejel Benjamina v svojo nebeško družbo. In on je tisti, ki vas bo držal za roko, dokler ne pride dan, ko se bomo vsi spet srečali pri tisti nebeški gostiji, kjer bo Ben spet z vami, nasmejan, zdrav in močan, kot ste ga videli v tistih sanjah. Benjamin Đại Dương Vo, naš dragi nebeški deček, hvala ti za tvoj nasmeh in tvoje veliko srce. Pazi na svoje starše, pazi na svojega brata Ryana in nas uči, da je ljubezen edina modrost, ki zares šteje. Počivaj v miru v objemu nebeškega Očeta in naše predrage Gospe iz Lurda. Amen.