28. nedelja med letom

Predstavljajte si trenutek, ko se v tišini domačega vrta ali ob oknu, skozi katerega lije popoldanska svetloba, zazrete v predmet, ki vam je drag. Morda je to majhen model letala, ki ga je nekoč sestavljal Ben, ali pa morda le prazna skodelica, ki vas spomni na jutranji pogovor. V tistem trenutku se zdi, da se čas ustavi. Svet okoli nas teče naprej, a naše srce ostaja v tistem trenutku, v tistem spominu, kjer je bilo vse še celo, kjer je bil smeh še vedno glasen in kjer je bila prihodnost odprta kot nebo, po katerem je Ben tako rad iskal svoje ljubljene Boeinge.

Sveti prerok Izaija nam v današnjem berilu naslika podobo, ki presega vsako človeško izkušnjo: »Na tej gori bo Gospod nad vojskami pripravil vsem ljudstvom gostijo.« Pomislite na to podobo gostije. To ni le obrok; to je simbol popolnega sprejetja, popolne varnosti in popolne ljubezni. Prerok pravi: »Gospod Bog bo obrisal solze z vseh obrazov.« To je obljuba, ki jo danes polagamo v svoja ranjena srca. To je obljuba, ki jo polagamo na oltar, kjer počiva spomin na našega dragega Benjamina Voja.

Ben je bil fant, ki je razumel, kaj pomeni biti gost. Njegova radovednost, tista neverjetna sposobnost, da se je potopil v svet tehnologije, v svet letal in zapletenih sistemov, ni bila le intelektualna vaja. Bila je oblika njegovega načina bivanja v svetu. Ben je bil tisti, ki je v svojem kratkem življenju iskal resnico. In danes, ko poslušamo evangelij o kralju, ki pripravi svatbo za svojega sina, se spomnimo, da smo vsi povabljeni. »Pridite na svatbo,« pravi kralj. Ben je sprejel to povabilo. On je zdaj tisti, ki uživa v tej nebeški gostiji, o kateri govori Izaija. On je zdaj tisti, ki vidi tisto, kar mi le slutimo.

Alan, Thao, Ryan… vem, da so zadnji meseci bili zamegljeni z bolečino, ki se zdi kot nevihta brez konca. Vem, da se v tistih dolgih urah, ko se spominjate Benovega nasmeha, ko slišite odmev njegovega smeha ob misli na 'con chim airlines', vprašate, kje je ta mir, o katerem govorimo. Sprašujete se, ali je bila vsa ta ljubezen, vse to prizadevanje, vsa ta skrb, dovolj. Sprašujete se, ali ste kje naredili napako. Poslušajte me zdaj zelo pozorno: niste krivi. Bolezen, ki je odnesla našega Bena, ni bila kazen. Ni bila posledica nobene vajine napake, nobene opustitve ali česarkoli, kar bi lahko storila drugače. Nekatere preizkušnje v tem življenju so kot nenadni sunki vetra, ki jih ni mogoče predvideti. Vi ste bili Benovo zavetje. Bili ste tisti, ki ste ga ljubili z neizmerno, nesebično ljubeznijo. Ben je to vedel. On je čutil vajino prisotnost kot najvarnejši pristan, kar jih je poznal. Odložite ta kamen krivde, ki ga morda nosite v sebi. Bog vas ne obtožuje; zakaj bi se torej vi obtoževali? Vi ste dali vse, kar ste imeli, in Ben je to vedel.

Sveti Pavel v Pismu Filipljanom pravi: »Vse premorem v njem, ki mi daje moč.« To je skrivnost, ki jo je Ben živel. On je bil fant, ki je verjel, da »poskušati je vse, kar šteje«. Njegova vztrajnost na badminton igrišču, njegova pripravljenost, da se uči novih stvari, njegova neverjetna velikodušnost, ko je želel darovati svoj hranilnik za strica – vse to je bilo izraz moči, ki jo je prejemal od Boga. To ni bila moč, ki bi prišla iz njega samega; bila je moč, ki se je pretakala skozi njegovo ljubeče srce. In ta moč ne izgine s smrtjo. Ona se preobrazi. Ona postane del tiste nebeške gostije, na katero smo vsi povabljeni.

Ryan, dragi brat, ti veš, kako je biti Benov najboljši prijatelj. Vem, da te včasih stisne pri srcu, ko vidiš njegove stvari, ko se spomniš vajinih dogodivščin. A vedi, da je Ben s tabo. On ni daleč. On je zdaj tisti, ki te varuje, ki te spodbuja, da si pogumen. Živi za oba. Vsakič, ko boš pogledal v nebo, ko boš videl letalo, ki ga je on tako ljubil, vedi, da Ben gleda zate. Ti si tisti, ki nosi njegovo dediščino naprej. Ne boj se svoje žalosti; to je le ljubezen, ki nima kam iti, zato se spremeni v solze. To je v redu. Bog te ima rad ravno takšnega, kot si.

Jezus v današnjem evangeliju opozarja na svatbeno obleko. »Prijatelj, kako si prišel sem brez svatbene obleke?« sprašuje kralj. Kaj je ta svatbena obleka? To je milost, to je vera, to je tista ljubezen, ki jo nosimo v svojih srcih. Ben je bil oblečen v to milost. Njegova dobrota, njegova nežnost, njegova pripravljenost, da deli svoje življenje z drugimi – to je bila njegova obleka. On je bil pripravljen. In danes, ko se zberemo tukaj, se zberemo vsi, oblečeni v svojo krhkost, a hkrati v svojo vero. Bog nas vabi, da ne ostanemo zunaj, v temi, ampak da vstopimo v njegovo hišo, kjer je prostor za vsakega izmed nas.

Ne bojte se živeti naprej. Bog vas ne kliče k temu, da bi pozabili, ampak k temu, da bi spomin na Benjamina spremenili v upanje. Ko boste naslednjič pogledali v nebo in zagledali letalo, ne glejte le na stroj. Glejte na tisto svobodo, ki jo zdaj uživa on. On vas čaka. On vas gleda. In tista ljubezen, ki vaju je vezala na zemlji, je tista vez, ki vaju bo varno držala vse do tistega dne, ko se boste spet srečali v objemu Očeta. Benova ljubezen še vedno deluje. Vsakič, ko se v tistem vodnjaku v Cà Mau, ki nosi njegovo ime, vlije čista voda, Benovo srce še naprej bije. On ni mrtev; on je le prestopil v tisto 'večnost', ki jo je Bog položil v njegovo srce.

Dragi moji, danes, ko boste odšli iz te cerkve, si vzemite s seboj tole: niste sami. Bog je z vami v vsaki solzi, v vsakem spominu, v vsakem trenutku, ko se vam zdi, da ne zmorete več. In Ben… Ben je tisti, ki vaju spodbuja. On vaju ima rad z nebeško ljubeznijo, ki ne pozna konca. Naj bo ta mir, ki ga svet ne more dati, danes vajino zatočišče. Naj bo tista majhna, a mogočna pripravljenost, da darujemo, kar imamo, tista nit, ki vas vodi naprej. Bodite nežni drug do drugega. Bodite potrpežljivi s svojo žalostjo. Bog vas ne meri po vaši popolnosti, ampak po vaši ljubezni. In v tej ljubezni ste že zmagali. Bodite pogumni, kajti Gospod je z vami, in Ben vas čaka pri mizi, ki je že pripravljena. Amen.