Sveti Matej, apostol in evangelist

Poglejte tega človeka, ki sedi za mitnico. Matej. Sedi tam, kjer se denar stika z močjo, kjer se vsakdanji posel sreča z zaničevanjem tistih, ki jih ima ljudstvo za izdajalce. Njegov svet je majhen, omejen na številke, na kovance, na tisto, kar je mogoče izmeriti in prešteti. In potem, v trenutku, ki ga nihče ni pričakoval, se ustavi Jezus. Ne sprašuje po Matejevi preteklosti. Ne zahteva, da najprej očisti svojo mizo ali da opraviči svoje napake. Samo reče: 'Hodi za menoj.'

To je trenutek, ki ga želim, da danes nosite v svojem srcu. Trenutek, ko se življenje, ki se zdi ukleščeno v svojo lastno logiko, nenadoma odpre za nekaj neskončno večjega. Matej je vstal. Pustil je vse. In tisto, kar sledi, ni dolga pridiga, ampak pojedina. Posedel je Jezusa za svojo mizo, sredi grešnikov, sredi tistih, ki jih farizeji niso hoteli niti pogledati. Jezus ne beži od tega nereda. On ga blagoslovi s svojo navzočnostjo.

Pred tremi meseci, trinajstega junija, se je za družino Vo svet spremenil. Benjamin, dragi Ben, je odšel v večnost. In danes, ko stojimo v tej tišini, se morda sprašujete, kako naj človek sploh razume to kratko pot, ko pa se zdi, da je bilo toliko neizrečenega, toliko načrtovanega, toliko lepih sanj, ki so čakale na svojo uresničitev. Morda se v trenutkih, ko se spominjate njegove izjemne radovednosti – tistega fanta, ki je z neverjetno lahkoto krmaril po svetu matematike in logike, ki je z očetom raziskoval svet tehnologije in sanjal o svoji letalski družbi 'con chim airlines', ki je s takšnim veseljem opazoval letala in iskal tiste posebne detajle na trupu letal – v vajinih srcih, Alan in Thao, naseli tista tiha, strupena misel: 'Kaj če bi...?'

Naj vam danes, sredi te svete tišine, Gospod reče nekaj, kar mora prebiti vsak zid obtoževanja: Niste krivi. Bolezen ni bila kazen, ni bila posledica nobene vajine opustitve ali napake. Kot je Jezus v evangeliju, ko so ga spraševali o krivdi grešnikov, zavrnil vsako misel na obsodbo, tako danes odstranjuje to skalo z vajinih ramen. Nekatere stvari v tem krhkem svetu se zgodijo zunaj vsakega človeškega dosega. Nič, kar bi storili ali ne storili, tega ne bi moglo ustaviti. Ben je bil v vajinih rokah varen, ljubljen in popolnoma sprejet. Odložite to breme, ki ga niste dolžni nositi. Bog vas ne obtožuje; zakaj bi se torej vi obtoževali?

Pomislite na Benovo srce. Spomnite se tistega trenutka, ko je kot petnajstletnik, povsem neobremenjeno in unikatno, izrekel tisto ponudbo: hotel je dati ves svoj hranilnik, da bi pomagal stricu Williamu, ki je trpel zaradi posledic kapi. Nikoli ga ni razbil, ni ga moral izprazniti, saj pomoč ni bila potrebna na tak način, a tista pripravljenost fanta, da brez obotavljanja ponudi vse, kar ima, za nekoga drugega – to je tisto pravo bistvo, ki ostaja. Ben ni bil le oster um, ki je že v četrtem razredu reševal osmošolske matematične naloge; bil je srce, ki je znalo ljubiti brez pridržkov. In prav to srce zdaj bije v večnosti.

In prav tukaj, sredi te bolečine, se zgodi tisti nenaden preobrat evangelija. Jezus pravi: 'Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni.' In potem doda tisti ključni stavek: 'Pojdite in se naučite, kaj pomeni: Usmiljenja hočem in ne žrtve.' To je srce krščanstva. Bog ne išče naše popolnosti, ne išče naših žrtev, da bi nas opravičil. On išče naše srce, takšno kot je, sredi vseh naših ran. On želi biti z nami za mizo, tudi ko je ta miza prazna ali ko na njej manjka tisti, ki ga imamo najraje.

Ryan, dragi brat, ti si tisti, ki nosi del Benovega nasmeha v sebi. Vem, kako zelo pogrešaš svojega soigralca. Vem, da se ti zdi, da je tvoj svet postal prostor, v katerem manjka tisti ključni del sestavljanke. A Benjamin te ne zapušča. On je zdaj tvoj nebeški sopotnik. Nadaljuj tisto pot, ki sta jo začrtala. Živi pogumno, bodi radoveden, smej se tako, kot sta se smejala, ko sta sanjala o letalih. Vsakič, ko boš videl letalo, ki reže nebo, vedi, da te Ben gleda in se ponosi s tabo. On je tvoj nebeški brat, ki te spodbuja, da letiš visoko.

Sveti Pavel nam v berilu pravi: 'Živite v skladu s klicem, ki ste ga prejeli, z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo.' To ni lahek klic. To je klic k življenju, ki presega zgolj preživetje. To je klic k enosti, k tisti ljubezni, ki veže vse nas – tiste, ki smo še tukaj, in tiste, ki so že v Božji hiši. Ben je del te enosti. On je zdaj v tistem prostoru, kjer letala, o katerih je sanjal, letijo v popolni svobodi Božjega miru. On vas gleda. On vas čaka.

Ne bojte se biti velikodušni s svojo ljubeznijo, tako kot je bil Ben. Ne bojte se ponuditi vse, kar imate, v službo drugim, v tišini in skromnosti, kot je on želel pomagati svojemu stricu. Kajti na koncu dneva, ko bomo vsi stali pred Gospodarjem, ne bo štelo, koliko smo naredili, ampak koliko smo ljubili. In Ben je ljubil z vsem svojim srcem. Naj ta ljubezen, ki je močnejša od smrti, ostane z vami.

Kaj torej odnesti s seboj danes? Danes, ko boste odšli iz te cerkve, ne iščite odgovorov v preteklosti. Ne iščite napak, kjer jih ni. Danes se nasmehnite, ko pomislite na Benovo radovednost. Vzemite si trenutek, poglejte v nebo in recite: 'Gospod, hvala ti za dar Benjamina.' In v tistem trenutku hvaležnosti boste začutili mir, ki ga svet ne more dati, a ga tudi ne more vzeti. Benjamin je tam, v tistem jutru, in čaka na vaju. Živita naprej, z ljubeznijo, ki jo je on vaju naučil. Živita z veseljem, ki ga je on delil. Kajti ljubezen, ki jo nosite do njega, je tista vez, ki vaju bo vedno držala skupaj, vse do tistega trenutka, ko se boste vsi spet srečali v objemu Očeta. Amen.