Spomin na Mater Božjo Žalostno

Stojimo pod križem. Danes, na praznik Matere Božje Žalostne, nas Cerkev ne vabi k nekemu oddaljenemu dogodku iz preteklosti. Vabi nas, da stopimo tja, kjer je zrak gost od bolečine, kjer so besede odveč in kjer je edina resnična drža – biti navzoč. 'Stala je ob Jezusovem križu njegova mati.' To je prizor, ki ga vsi poznamo, a ga danes, tri mesece po tistem trinajstem juniju, ko je naš dragi Benjamin odšel v večnost, vidimo z drugimi očmi. Vidimo Marijo, ki ne beži. Ne išče izgovorov. Ne sprašuje 'zakaj'. Preprosto stoji. In prav v tem njenem stanju je skrita skrivnost, ki jo danes, Alan in Thao, potrebujeta bolj kot karkoli drugega.

Pomislite na Marijo. Bila je mati, ki je poznala svojega sina, ki je v njem videla vsako spremembo, vsako radost in vsako bolečino. In zdaj, pod križem, je videla vse. Videla je rane, videla je izmučenost. In vendar, Marija ni bila tista, ki bi obtoževala Boga. Ni bila tista, ki bi v svojem srcu iskala napake, kot da bi bilo trpljenje njenega Sina posledica nečesa, kar je ona storila ali opustila. In prav to je tista tiha, težka skala, ki jo danes želim odvaliti od vajinih src. Vem, da se v vajinih najglobljih trenutkih tišine, ko se spominjata Benovega nasmeha, njegove radovednosti in tistega neizmernega veselja, ko je govoril o svoji letalski družbi 'con chim airlines', vaju morda poloti tista strupena misel: 'Kaj če bi...?' Morda se sprašujeta, ali sta kaj spregledala, ali bi lahko kaj storila drugače. Naj vam danes, sredi tega Božjega miru, povem nekaj, kar morate slišati: Bog vaju ne obtožuje. Bolezen, ki je vzela Benjamina, ni bila kazen, ni bila posledica nobene vajine opustitve. Kot je Jezus odgovoril tistim, ki so spraševali po krivdi sleporojenega, tako vam danes govori: 'Niti on ni grešil niti njegovi starši.' Nekatere stvari v tem krhkem svetu se zgodijo zunaj vsakega človeškega dosega. Nič, kar bi storili ali ne storili, tega ne bi moglo spremeniti. Odložite to breme krivde. Niste zatajili. Bili ste ljubeči, bili ste zvesti, bili ste vse, kar je Ben potreboval. On je bil v vajinih rokah varen, ne glede na to, kako kratka je bila njegova pot.

Ben je bil deček, ki je v svojem kratkem življenju razumel bistvo, ki ga mnogi iščejo desetletja. Spomnite se tistega trenutka, ko je želel ponuditi ves svoj hranilnik za pomoč stricu Williamu. Ni ga razbil, ni ga izpraznil, ker ni bilo treba, a tista ponudba – to, da je petnajstletni deček pripravljen dati vse, kar ima, za nekoga, ki ga ima rad – to je bila tista 'veličina'. Ben ni bil le briljanten um, ki je krmaril po AWS okoljih in sanjal o prihodnosti. Bil je srce, ki je znalo ljubiti brez pridržkov. In to srce zdaj bije v večnosti. Danes, ko gledamo Marijo pod križem, vidimo, da ljubezen ne umre. Ljubezen se preobrazi. Marija je pod križem postala Mati vseh nas. In Benjamin, naš Ben, je zdaj del te nebeške družine, kjer ni več bolezni, kjer ni več strahu, kjer letala, o katerih je sanjal, letijo v popolni svobodi Božjega miru.

Sveti Pavel nam v prvem berilu govori o telesu, ki ima mnogo udov, a je eno samo telo. 'Če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje.' To je naša Cerkev. To je naša skupnost. Alan, Thao, Ryan – niste sami v tem trpljenju. Celotna skupnost, ki je poznala Benov nasmeh, trpi z vami. In prav v tem trpljenju smo povezani v eno telo. Ko se spominjate Benovih sanj, ko se spominjate tistega trenutka, ko je Ryan v sanjah z njim vozil gorsko železnico, vedite, da to niso le spomini. To so niti, ki vas povezujejo z večnostjo. Ben ni odšel v neznano. Odšel je k Očetu, ki ga ljubi bolj, kot ga lahko ljubi kdorkoli na zemlji. In On, ki je premagal smrt, vas drži v svojem objemu.

Ryan, dragi brat, ti si tisti, ki nosi del Benovega nasmeha v sebi. Vem, kako zelo pogrešaš svojega soigralca. Vem, da se ti zdi, da je tvoj svet postal prostor, v katerem manjka tisti ključni del sestavljanke. A Benjamin te ne zapušča. On je zdaj tvoj nebeški sopotnik. Nadaljuj tisto pot, ki sta jo začrtala. Živi pogumno, bodi radoveden, smej se tako, kot sta se smejala, ko sta sanjala o letalih in o vajini 'con chim airlines'. Vsakič, ko boš videl letalo, ki reže nebo, vedi, da te Ben gleda in se ponosi s tabo. On je tvoj nebeški brat, ki te spodbuja, da letiš visoko.

Kaj torej odnesti s seboj danes? Danes, ko boste odšli iz te cerkve, ne iščite odgovorov v preteklosti. Ne iščite napak, kjer jih ni. Danes se nasmehnite, ko pomislite na Benovo radovednost. Vzemite si trenutek, poglejte v nebo in recite: 'Gospod, hvala ti za dar Benjamina.' In v tistem trenutku hvaležnosti boste začutili mir, ki ga svet ne more dati, a ga tudi ne more vzeti. Benjamin je tam, v tistem jutru, in čaka na vaju. Živita naprej, z ljubeznijo, ki jo je on vaju naučil. Živita z veseljem, ki ga je on delil. Kajti ljubezen, ki jo nosite do njega, je tista vez, ki vaju bo vedno držala skupaj, vse do tistega trenutka, ko se boste vsi spet srečali v objemu Očeta. Amen.