27. nedelja med letom

Poglejte te prve besede iz preroka Izaija: 'Moj prijatelj je imel vinograd na rodovitnem griču.' Predstavljajte si ta prizor. Ne gre za divjo naravo, ampak za urejen prostor. Zemlja je prekopana, kamenje je odstranjeno, trta je skrbno izbrana in posajena. Vse je pripravljeno za življenje. Vse je pripravljeno za sad. Lastnik vinograda ni nekdo, ki bi bil brezbrižen; on je zgradil stražni stolp in izklesal stiskalnico. On je vložil svoje srce, svoj čas in svojo vizijo v ta košček zemlje.

Ko poslušamo to podobo danes, tri mesece po tistem junijskem dnevu, ko je naš dragi Benjamin Vo odšel v nebeško domovino, se morda sprašujemo o lastnem vinogradu. O svojem domu, o svoji družini, o vsem, kar smo z ljubeznijo gradili in negovali. Vidimo Bena – našega briljantnega, nežnega fanta, ki je bil kot najlepša trta v tem vinogradu. Spomnite se njegove radovednosti, tistega posebnega sijaja v očeh, ko je govoril o letalih ali ko je s svojo otroško iskrenostjo razmišljal o tem, kako bi pomagal drugim. Bil je fant, ki je v svojem kratkem času na zemlji prinesel toliko sadu, toliko topline in toliko čiste ljubezni.

In vendar, vsi poznamo tisti tihi trenutek, ko se vprašamo: 'Zakaj?' Zakaj se zdi, da se vinograd, ki je bil tako skrbno negovan, sooča z viharji, ki jih nismo pričakovali? Alan, Thao, Ryan… vem, da se v vajinih srcih, v tistih urah, ko se spominjate vsakega trenutka, ko je Ben rekel 'oči' ali 'mami', pogosto poraja tista težka, tiha misel: 'Kaj če bi bila bolj pozorna? Kaj če bi storila več? Ali bi lahko kaj preprečila?'

Poslušajte me zdaj zelo pozorno. Niste krivi. Bolezen, ki je odnesla našega Bena, ni bila kazen. Ni bila posledica nobene vajine napake ali opustitve. Kot je Jezus v evangeliju zavrnil iskanje krivcev za človeško trpljenje, tako danes on prihaja k vama, da sname to breme z vajinih ramen. Nekatere stvari v tem krhkem, minljivem svetu se zgodijo zunaj vsakega človeškega dosega. Nobena budnost, nobeno znanje, nobena ljubezen – in vajina ljubezen je bila neizmerna, bila je najvarnejše zavetje, kar jih je Ben poznal – ne bi mogla preprečiti tistega, kar je bilo zapisano v nebeških knjigah. Ben je bil v vajinih rokah varen, ljubljen in popolnoma sprejet do zadnjega diha. Odložite ta kamen. Bog vas ne obtožuje; zakaj bi se torej vi obtoževali? Vi ste dali vse, kar ste imeli, in Ben je to vedel. On je čutil vajino ljubezen kot najvarnejše zatočišče na svetu.

Jezus v današnjem evangeliju govori o najemnikih, ki so zavrnili sina lastnika vinograda. To je težka podoba človeške trdote. Toda poglejte, kaj Jezus stori zatem. Citira Psalm: 'Kamen, ki so ga zidovalci zavrgli, je postal vogalni kamen.' Tukaj se zgodi obrat. Tisto, kar svet vidi kot konec, Bog spremeni v začetek. Tisto, kar se zdi kot zavrnitev ali izguba, Bog postavi za temelj novega življenja. Ben ni bil zavržen. On je bil sprejet v nebeški vinograd, v tisto prostranstvo, ki ga je tako rad opazoval, ko je sanjal o letenju. On je zdaj vogalni kamen vajinega upanja.

Ryan, dragi brat, vem, da se ti včasih zdi, da je tvoj svet postal prazen prostor. Vem, da pogrešaš svojega najboljšega prijatelja, s katerim si delil vse – od igranja iger do sanj o prihodnosti. A vedi, da Ben ni daleč. On je zdaj tisti, ki te spremlja na tvoji poti, ki te spodbuja, da si pogumen, da si radoveden, da živiš polno. Ti si tisti, ki nosi del njegovega nasmeha v svet. Živi za oba. Ne boj se svoje žalosti, saj je prav ta žalost dokaz, kako močno sta se imela rada. Vsakič, ko boš videl letalo na nebu, ko boš slišal tisti značilni zvok motorjev, vedi, da te Ben gleda in te bodri. On je tvoj nebeški brat, ki te ima rad z ljubeznijo, ki ne pozna konca.

Benova ljubezen še vedno deluje. On je bil fant, ki je razumel, kaj pomeni darovati. Spomnite se tistega trenutka, ko je kot dvanajstletnik svoji mami in očetu rekel, da želi darovati ves svoj hranilnik za strica Williama. Ni ga razbil, ni ga izpraznil, ker ni bilo treba, a tista ponudba – tista čista, otroška pripravljenost, da bi izročil vse, kar ima, za nekoga, ki ga ima rad – je bila v očeh Boga vredna več kot vsi zakladi tega sveta. To je bil Ben. Fant, ki je vedel, da je ljubezen edina valuta, ki jo lahko vzamemo s seboj, ko prestopimo prag večnosti.

In prav v tej ljubezni se skriva odgovor na vsa naša 'zakaj'. Jezus pravi: 'Mir vam zapustim, svoj mir vam dam.' To ni mir, ki bi pomenil odsotnost bolečine, ampak mir, ki je močnejši od vsake stiske. Sveti Pavel nam v drugem berilu piše: 'V ničemer ne bodite v skrbeh, ampak v vsem s prošnjo in zahvaljevanjem predstavljajte svoje želje Bogu.' To je pot. Zahvaljevanje za vsak trenutek, ko smo bili skupaj. Zahvaljevanje za vsak Benov nasmeh, za vsako njegovo vprašanje, za vsako sanjo o 'con chim airlines'. To zahvaljevanje ne izbriše bolečine, ampak jo preobrazi v spomin, ki greje.

Ne bojte se živeti naprej. Bog vas ne kliče k temu, da bi pozabili, ampak k temu, da bi spomin na Benjamina spremenili v upanje. Ko boste naslednjič pogledali v nebo in zagledali letalo, ne glejte le na stroj. Glejte na tisto svobodo, ki jo zdaj uživa on. On vas čaka. On vas gleda. In tista ljubezen, ki vaju je vezala na zemlji, je tista vez, ki vaju bo varno držala vse do tistega dne, ko se boste spet srečali v objemu Očeta. Bodite nežni drug do drugega. Bodite potrpežljivi s svojo žalostjo. Bog vas ne meri po vaši popolnosti, ampak po vaši ljubezni. In v tej ljubezni ste že zmagali.

Dragi moji, danes, ko boste odšli iz te cerkve, si vzemite s seboj tole: niste sami. Bog je z vami v vsaki solzi, v vsakem spominu, v vsakem trenutku, ko se vam zdi, da ne zmorete več. In Ben… Ben je tisti, ki vaju spodbuja. On vaju ima rad z nebeško ljubeznijo, ki ne pozna konca. Naj bo ta mir, ki ga svet ne more dati, danes vajino zatočišče. Naj bo tista majhna, a mogočna pripravljenost, da darujemo, kar imamo, tista nit, ki vas vodi naprej. Bodite nežni drug do drugega. Bodite potrpežljivi s svojo žalostjo. Bog vas ne meri po vaši popolnosti, ampak po vaši ljubezni. In v tej ljubezni ste že zmagali. Amen.