V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Naj bo milost in mir našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je naša edina pot in resnica, z vami vsemi.
Gospod, usmili se. Kristus, usmili se. Gospod, usmili se.
Predstavljajte si za trenutek tiho, domačo podobo: majhen prenosni računalnik, odprt na mizi, in Benjamina, ki s tistim svojim značilnim, zbranim izrazom na obrazu tipka vrstice kode. V tistem trenutku ni bilo velikih besed, ni bilo hrupa. Bilo je le tiho ustvarjanje, tista čudovita radovednost, ki ga je gnala, da je razumel, kako svet deluje – od tehnologije do tistih letalskih linij, o katerih je tako rad sanjal in se ob tem hihotal. Danes, ko v prvem berilu slišimo preroka Janeza, ki mora zaužiti zvitek, ki je v ustih sladek kot med, v trebuhu pa grenak, se mi zdi, da prav te besede nosijo v sebi vso globino človeškega življenja. Življenje je včasih kot ta zvitek. Ima trenutke neizmerne sladkosti, trenutke, ko se zdi, da se nebo dotika zemlje, trenutke, ko se smejimo ob družinski mizi ali ko opazujemo letala na vzletni stezi. A v sebi nosi tudi tisto grenkobo, tisto težo, ki jo vsi čutimo, ko se srečamo z minljivostjo.
Benjamin Vo je bil fant, ki je to sladkost življenja pil do zadnje kaplje. Bil je fant, ki je v svojem kratkem času na zemlji znal videti lepoto v malenkostih – v letalskih motorjih, v logiki matematike, v toplini družinskih potovanj. Spomnite se tistega njegovega pogleda, ko je bil sredi svojega sveta, ko je načrtoval svojo 'con chim airlines'. To ni bila le igra; to je bila njegova ljubezen do življenja, njegova vera v to, da je svet prostor, ki ga je vredno raziskovati. Danes, pet mesecev po tistem junijskem dnevu, ko je odšel k Očetu, se morda sprašujete, kje je ta sladkost zdaj. Kje je tisto veselje, ki je zapolnjevalo vaš dom?
Sveto pismo nam danes v evangeliju pokaže Jezusa, ki vstopi v tempelj. Ne vstopi kot nekdo, ki bi želel uničiti, ampak kot nekdo, ki želi očistiti. 'Moja hiša bo hiša molitve,' reče. Jezus ne prenaša, da bi se prostor, ki je namenjen srečanju z Bogom, spremenil v prostor trgovanja ali zmede. In prav to dela z nami, ko smo najbolj potrti. On vstopi v tempelj našega srca – v tisto svetišče, kjer hranimo spomine na Benjamina – in ga želi očistiti vsega, kar nas teži. Želi pregnati tisto tiho, strupeno misel, da bi lahko bilo drugače.
Alan, Thao in Ryan, vem, da je v tišini vašega doma včasih preglasno. Vem, da so trenutki, ko se sprašujete, ali ste storili dovolj, ali ste spregledali kakšen znak, ali bi lahko preprečili to, kar se je zgodilo. Poslušajte me zdaj, v tej sveti uri, pred obličjem Boga, ki bere iz najglobljih kotičkov vaše duše: niste krivi. Bolezen, ki je preizkusila Benovo pot, ni bila kazen in ni bila posledica nobene vaše napačne odločitve ali opustitve. Bog ne tehta ljubezni staršev z merili človeške krivde. Nekatere preizkušnje v tem krhkem življenju priletijo kot nevihte, ki jih nobena človeška budnost, nobena skrbnost in noben napor ne morejo preprečiti. Bili ste njegovo varno zavetje, njegova ljubezen, njegov dom do zadnjega diha. Odložite ta težki kamen krivde, ki vam ne pripada; Bog vas ne obtožuje. Vi niste zgrešili. Vi ste ljubili z vsem svojim bitjem, in ta ljubezen ostaja zapisana v večnosti.
Ta sladkost, o kateri govori psalm – 'kako sladke so tvoje obljube mojemu nebu' – to ni neka abstraktna teologija. To je obljuba, da Benjamin ni izgubljen. On je v tistem 'Banquet of Heaven', o katerem smo že govorili, v objemu tistega, ki je rekel: 'Pustite otroke, naj pridejo k meni.' Ben je tam, kjer ni več bolečine, kjer ni več grenkobe v trebuhu, ampak le tista večna sladkost, ki jo je že kot deček tako rad delil z drugimi. Spomnite se tiste njegove pripravljenosti, da bi dal ves svoj hranilnik za strica Williama. To je bil trenutek čiste milosti. Čeprav ga ni razbil, je bila sama namera, da bi dal vse, kar je imel, daritev, ki jo je Bog sprejel kot dišeče kadilo. To je bil Ben. Fant, ki je razumel, da je človek bogat le takrat, ko je pripravljen darovati.
In danes, ko se njegov 'vodnjak ljubezni' v Cà Mau pretaka v čisto vodo za tiste, ki je nimajo, vidimo, da njegova radodarnost ni usahnila. Ona se je le razširila. Ona še vedno teče, še vedno daje življenje, še vedno hrani tiste, ki so potrebni. To je tista zmaga, o kateri govori Razodetje. To je tista moč, ki jo ljubezen doseže nad smrtjo. Benjaminova ljubezen, ki se danes pretaka skozi tisti vodnjak, je znamenje, da ljubezen ne umre. Ona se spremeni, ona se razlije, ona postane dar za druge.
Ryan, dragi brat, ti stojiš tukaj. Vem, kako globoko pogrešaš tistega, s katerim si delil svoje dneve, svojo igro, svojo mladost. Ne skrivaj svojih solz. Ben te gleda z neba in ti pošilja tvoj navdih. Nadaljuj tisto, kar sta začela, živi pogumno in z odprtim srcem, saj veš, da bratov objem ni izginil, ampak se je razširil v večnost. Tvoja ljubezen do njega je tista vez, ki jo smrt ne more pretrgati. On je zdaj tista ptica, o kateri je sanjal, ki leti v širjavah Božje ljubezni, kjer ni več bolečine, kjer ni več 'zakaj', ampak le večna hvala.
In vsi vi, ki poslušate od daleč – vsak otrok, ki nosi svoj križ na bolniški postelji, vsaka mati in vsak oče, ki nosita pretežko breme izgube – vedite, da niste sami. Bog vas drži v svojih dlaneh. Niste pozabljeni. Tudi takrat, ko se zdi, da je tišina preglasna, je v tej tišini prisotna milost. Jezus, ki je vstopil v tempelj, vstopa tudi v vašo žalost. On ne hiti mimo. On se ustavi. On vas gleda z ljubeznijo, ki je močnejša od vsake smrti.
Ko bomo danes odšli iz tega prostora v vsakdanje življenje, ne iščimo velikih, zapletenih rešitev. Vzemimo s seboj nekaj zelo preprostega: majhno dejanje dobrote v Benovem imenu. Prijazna beseda nekomu, ki je osamljen, trenutek tihe molitve za utrujenega človeka, topel objem domačim. V tej majhnosti se nam odpira nebesko kraljestvo, ki ga je naš Benjamin že dosegel. On je tam, v svetlobi, in nas čaka. Živite torej v upanju. Kajti Bog je z vami, danes in na vse veke. Amen.
For the intentions entrusted to Ben on our prayer wall:
Po Odrešenikovem ukazu in po božjem nauku si upamo moliti:
Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.
Gospod naj vas blagoslovi in varuje, naj razjasni svoje obličje nad vami in vam podari svoj mir. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
✝ May almighty God bless you: the Father, and the Son, and the Holy Spirit. Amen.