Spomin na svetega Petra Claverja, duhovnika

Poglejte te besede iz prvega berila, ki jih apostol Pavel piše Korinčanom: »Čas je kratek.« Kako presunljivo te besede odzvanjajo v naših srcih, ko se ustavimo v tišini. Pavel ne govori o koncu sveta kot o nekem oddaljenem dogodku, ampak o tistem nenehnem prehajanjem, v katerem se znajdemo vsi. »Tisti, ki jokajo, naj bodo, kakor da ne jokajo; tisti, ki se veselijo, kakor da se ne veselijo.« To ni poziv k brezbrižnosti, ampak k nečemu veliko globljemu: k zavedanju, da je vse, kar imamo, dar, in da je naša prava domovina onkraj tega, kar lahko vidimo s svojimi očmi.

Pred dvema mesecema je naš dragi Benjamin Vo stopil v to večnost. Ko gledam nazaj na teh petnajst let, se ne spominjam le let, ampak tistega čudovitega sijaja, ki ga je nosil v sebi. Bil je deček, katerega um je bil kot letalo, pripravljeno na vzlet, a njegovo srce je bilo vedno usidrano v ljubezni do svojih najbližjih. Spomnite se tistega prizora, ko Ben stoji z bratom Ryanom in družino pred Trevijevim vodnjakom v Rimu. Tam je bil – s tistim svojim toplim nasmehom, z bracesi, ki so kazali, da je še vedno deček, ki se uči o svetu, a v očeh je imel modrost, ki je presegala njegove dni. Bil je deček, ki je v svoji radovednosti – v tisti strasti do letalstva, do tehnologije, do svoje 'con chim airlines' – iskal nekaj, kar presega zgolj materialno. Iskal je povezavo.

Alan in Thao, vem, kako se vaju v teh dneh dotika tista neusmiljena tišina. Vem, kako se včasih v vajinih srcih naseli vprašanje, ki ga je v tistih sanjah izrazil Ben: 'Zakaj se mi je to zgodilo?' In vem, da se včasih, v tišini noči, prikrade tista težka, nepravična misel: 'Ali bi lahko storila več? Sva kaj spregledala?' Z vso nežnostjo in z močjo Božje besede vam danes polagam na srce: Odložita to breme. Nista spregledala ničesar. Bolezen, ki je vzela Benjamina, ni bila kazen, ni bila posledica nobene vajine napake ali opustitve. Bog ne pošilja bolezni, da bi kaznoval. Kot je Jezus odgovoril tistim, ki so spraševali po krivdi sleporojenega, tako vam danes govori: 'Niti on ni grešil niti njegovi starši.' Nekatere stvari v tem krhkem svetu se zgodijo zunaj vsakega človeškega dosega, zunaj vsakega nadzora. Nič, kar bi storili ali ne storili, tega ne bi moglo spremeniti. Bog vaju ne obtožuje; On vaju objema s tisto isto ljubeznijo, s katero je sprejel Benjamina v svoj dom. Nista kriva. Nista zatajila. Bili ste zvesti, bili ste ljubeči, bili ste vse, kar je Ben potreboval.

Pomislite na Benovo srce. Spomnite se tistega trenutka, ko je želel ponuditi ves svoj hranilnik za pomoč stricu Williamu. Ni ga razbil, ni ga izpraznil, ker ni bilo treba, a tista ponudba – to, da je petnajstletni deček pripravljen dati vse, kar ima, za nekoga, ki ga ima rad – to je bila tista 'veličina', o kateri govori današnji evangelij. To je bil Ben. Njegova ljubezen ni bila omejena na besede; bila je daritev. In ta daritev še vedno živi. Poglejte vodnjak v Vietnamu, ki je bil zgrajen v njegovem imenu. Iz globin zemlje priteka čista voda, ki napaja žejne. To je Benova zapuščina. Njegovo ime, Đại Dương, pomeni 'Veliki ocean'. In res, njegovo srce je bilo ocean, ki se ne more zapreti v meje časa. Ta voda, ki teče, je simbol njegove ljubezni, ki se razliva naprej, ki hrani druge, ki daje življenje tam, kjer ga je primanjkovalo.

Ryan, dragi brat, vem, kako zelo pogrešaš svojega soigralca, svojega prijatelja, svojega brata. Vem, da se ti zdi, da je tvoj svet postal prostor, v katerem manjka tisti ključni del sestavljanke. A Benjamin te ne zapušča. On je zdaj tvoj nebeški sopotnik. Tako kot je tvoj oče v sanjah videl, da Ben 'vedno pride na obisk', tako je on vedno prisoten v tvojem srcu. Nadaljuj tisto pot, ki sta jo začrtala. Živi pogumno, bodi radoveden, smej se tako, kot sta se smejala, ko sta sanjala o letalih. Vsakič, ko boš videl letalo, ki reže nebo, vedi, da te Ben gleda in se ponosi s tabo. On je tvoj nebeški brat, ki te spodbuja, da letiš visoko.

Jezus nam v današnjem evangeliju pravi: 'Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo.' To ni pohvala revščini, ampak pohvala tistim, ki vedo, da so odvisni od Boga. Benjamin je bil takšen deček. Bil je reven v svoji popolni odprtosti za Božjo voljo. On je zdaj tisti, ki se smeji, tisti, ki je sit, tisti, ki je končno našel tisto, kar je iskal v svoji radovednosti. On ne trpi več. On ne čaka več na odgovore. On je pri Viru vsega odgovora.

Kaj torej odnesti s seboj danes? Ko boste prišli domov, ne iščite odgovorov v preteklosti. Ne iščite napak, kjer jih ni. Danes se nasmehnite, ko pomislite na Benovo radovednost. Vzemite si trenutek, poglejte v nebo in recite: 'Gospod, hvala ti za dar Benjamina.' In v tistem trenutku hvaležnosti boste začutili mir, ki ga svet ne more dati, a ga tudi ne more vzeti. Benjamin je tam, v tistem jutru, in čaka na vaju. Živita naprej, z ljubeznijo, ki jo je on vaju naučil. Živita z veseljem, ki ga je on delil. Kajti ljubezen, ki jo nosite do njega, je tista vez, ki vaju bo vedno držala skupaj, vse do tistega trenutka, ko se boste vsi spet srečali v objemu Očeta. Amen.