Godovni spomin svete Marte, Marije in Lazarja

Dragi bratje in sestre,

kako iskreno in neposredno je današnje srečanje ob poti v Betanijo! Marta teče naproti Jezusu in mu brez ovinkarjenja izlije svojo najglobljo bolečino: »Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.«

Kdo izmed nas ob izgubi ne prepozna tega krika? Tudi prerok Jeremija v prvem berilu ne skriva svoje rane, ko pravi: »Ko sem našel tvoje besede, sem jih požiral … bile so mi v veselje.« A hkrati se v stiski sprašuje, zakaj se njegova rana noče zaceliti. Gospod pa mu ne odgovori s karanjem, ampak z obljubo: »Jaz sem s teboj, da te rešim.«

Jezus ne zavrne Martine bolečine. Ne daje ji suhih teorij. Namesto tega ji razodane samega sebe: »Jaz sem vstajenje in življenje … Veruješ v to?« In Marta, kljub težkemu srcu, odgovori z veličastno vero: »Da, Gospod. Verujem.«

Spomnimo se danes našega dragega Benjamina. Benjamin Vo je bil deček z izjemnim duhom in odprtim srcem. Kako čudovito je bilo opazovati Bena kot neumornega popotnika! Skupaj s svojo družino — svojo neprecenljivo »popolno štirico« — je z veseljem raziskoval svet. Od daljnih svetovnih metropol do svetih krajev, kot sta Lurd in Vatikan, je Ben puščal sledi svoje radovednosti, topline in spoštovanja.

Njegovo potovanje pa se ni končalo. Benjamin je zdaj našel svojo pravo domovino pri Gospodu, v nebeški Betaniji, kjer uživa nebeški mir.

Minilo je šest tednov, odkar je Ben prestopil prag večnosti. Za ata Alana, mamo Thao in brata Ryana je ta čas poln tišine. A Benova svetloba še naprej živi in prinaša sadove — tako kot tisti vodnjak čiste vode v Vietnamu, ki nosi njegovo ime in prinaša življenje tistim, ki ga najbolj potrebujejo.

Za Benovo družino, za vse sorodnike ter za vse, ki nas spremljate od daleč — posebej za otroke, ki trpite po bolnišnicah, in družine pod težkimi križi: naj vam Vstali Gospod podari svoj mir in tolažbo. Benjamin vas čuva iz Božjega objema.

Amen.