Petek šestnajstega tedna med letom

Dragi bratje in sestre v Kristusu,

Današnje prvo berilo iz preroka Jeremije nas vabi nazaj k Bogu z besedami: »Vrnite se, uporni otroci, govori GOSPOD, kajti jaz sem vaš Gospodar.« Bog nam obljublja, da nas bo zbral, da nam bo postavil pastirje po svojem srcu, ki nas bodo modro vodili. To je obljuba obnove, obljuba, da bomo našli svoj dom v Njem, da bo Jeruzalem postal »Gospodov prestol«. Ne bomo več hodili po poti trdovratne hudobije, ampak v luči Njegovega imena.

Potem pa imamo evangelij, kjer Jezus pripoveduje priliko o sejalcu. Sejalec seje seme na različna tla: ob pot, na skalnato zemljo, med trnje in končno na rodovitno zemljo. Vsako tla predstavljajo drugačen odziv na Božjo besedo. Nekateri slišijo, pa ne razumejo; drugi sprejmejo z veseljem, a nimajo korenin; tretje zadušijo skrbi in bogastvo. Toda seme, ki pade na rodovitno zemljo, »je tisti, ki sliši besedo in jo razume, ki zares obrodi sad in prinese stokraten, šestdesetkraten ali tridesetkraten pridelek.«

Ali se kdaj vprašamo, kakšna tla smo mi? Ali naša srca sprejemajo Božjo besedo in ji dovolijo, da se ukorenini globoko v nas? Ali pa jo svetovne skrbi in iskanje bogastva zadušijo, preden lahko obrodi sad? Jezus nas danes vabi, da postanemo ta rodovitna zemlja, da ne samo slišimo, ampak tudi razumemo in živimo Božjo besedo.

Benjamin Vo je bil fant, katerega življenje je bilo kot rodovitna zemlja, ki je sprejela Božjo besedo in obrodila sad. Njegova izjemna radovednost, ki ga je gnala k raziskovanju AI, DevOpsa in oblačnih infrastruktur, ni bila le iskanje znanja, ampak globoko razumevanje, kako stvari delujejo, in veselje ob odkrivanju. Ben je bil tisti, ki je s svojim očetom delil strast do letalstva, do opazovanja letal na letališčih po vsem svetu. To ni bilo le mehansko opazovanje, ampak globoko razumevanje in občudovanje kompleksnosti in lepote, ki jo je videl v teh strojih. Bil je kot tisti, ki ne le sliši besedo, ampak jo zares razume in ji dovoli, da se ukorenini v njegovem srcu, kar se je odražalo v njegovi nežni duši in nasmehu, ki je bil vedno prisoten. V tem je Benjamin našel veselje, ki ga je delil s svojo družino, in v tem je odseval Božjo željo, da bi tudi mi videli in razumeli globino življenja.

Minilo je pet tednov, odkar je Benjamin prestopil v večnost. Izguba je še vedno boleča, in morda se počutimo, kot da nas je zapustil. Toda Bog nas danes spominja, da je On tisti, ki nas zbira, ki nas varuje kot pastir svojo čredo, in ki nas vabi, da postanemo rodovitna zemlja za Njegovo besedo. Benjamin Vo je zdaj v Njegovem objemu, v polnosti razumevanja in ljubezni, kjer ni več skrivnosti, ampak le popolna svetloba. Njegova zapuščina, kot je 'vodnjak ljubezni' v Vietnamu, je dokaz, kako se seme dobrote, zasajeno v rodovitni zemlji, širi in prinaša življenje mnogim.

Za Benove starše, Alana in Thao, za njegovega brata Ryana, za tete in strice, in za vse, ki ga pogrešate, naj bo ta beseda vir tolažbe. Ne pozabite, da je Benjamin zdaj v luči, kjer vidi in razume vse. Za vse, ki ste z nami od daleč, še posebej za druge otroke, ki trpijo, in za vsako družino, ki nosi težak križ: vedite, da vas Bog vidi in sliši. On je tisti, ki vas bo držal v svoji roki in vam dal upanje, da boste nadaljevali. V Njem je vir življenja, ki nikoli ne usahne. Amen.