Sedemnajsta nedelja med letom

Kaj bi izbrali, če bi vam nočoj Bog v sanjah dejal: »Prosi, kaj naj ti dam?«

Mladi kralj Salomon ni prosil za dolgo življenje, ne za bogastvo, ne za moč nad sovražniki. Prosil je za nekaj veliko bolj dragocenega: za razumsko in modro srce. Srce, ki zna prepoznati, kaj je v življenju resnično pomembno.

In Jezus nam v evangeliju to potrdi z podobo človeka, ki najde biser neprekosljive vrednosti. Ko odkrijemo tisto, kar ima večno vrednost, vse ostalo zlahka postavimo na drugo mesto …

Prav ta globoki čut za resnične zaklade je nosil mladostni Benjamin. Benjamin Vo je imel izjemen, analitičen um, z lahkoto je reševal zapletena matematična vprašanja in razumel najnovejše tehnologije. A njegova največja odlika ni bila le v logiki … Njegova resnična modrost je izvirala iz njegovega nežnega srca. Ben je prepoznal, da so največji biseri tega sveta medsebojna ljubezen, toplina družine in iskrena skrb za druge. Kako lepo je bilo videti tisto nevidno, a nepretrgano nit spoštovanja in ljubezni, ki jo je gojil do svojih staršev ter do svojega brata Ryana.

Minilo je šest tednov, odkar je Benjamin prestopil prag večnosti. Šest tednov globoke bolečine in tišine. Za ata Alana, mamo Thao in brata Ryana je ta križ neizmerno težak. A apostol Pavel nam danes v drugem berilu polaga na srce obljubo: »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.« Tudi takrat, ko solze zameglijo naš pogled, Bog ne zapusti svojih otrok. Ben ne prebiva več v minljivosti; našel je nebeški zaklad, kjer skupaj s svetim Karlom Acutisom uživa v Gospodovi svetlobi.

Vsem vam, družini, sorodnikom, pa tudi vsem, ki nas spremljate od daleč — zlasti otrokom, ki trpite po bolnišnicah, in družinam pod težkimi preizkušnjami — naj ta današnja Božja beseda prinese tolažbo. Niste sami in pozabljeni.

Naj nam spomin na Benjamina pomagajo, da bomo tudi mi v svojem vsakdanu znali poiskati tiste prave, ne minljive, ampak večne bisere ljubezni in vere. Amen.