Petek petnajstega tedna med letom

Dragi bratje in sestre v Kristusu,

Današnje prvo berilo iz Izaija nam pripoveduje izjemno zgodbo o kralju Ezekiju, ki je bil na smrt bolan. Ko mu je prerok Izaija povedal, naj si uredi hišo, ker bo umrl, se je Ezekija obrnil k steni in molil h Gospodu. In kaj se je zgodilo? Bog je slišal njegovo molitev, videl njegove solze in mu dodal petnajst let življenja. Čudovito, kajne? Bog je usmiljen in sliši naše klice.

Potem pa imamo evangelij. Jezus in njegovi učenci gredo skozi žitno polje na soboto. Učenci so lačni in si trgajo klasje. Farizeji, ki so bili vedno pozorni na vsako kršitev postave, jih takoj obsodijo. Toda Jezus jih spomni na Davida in na duhovnike v templju, ki so 'kršili' soboto, pa so bili nedolžni. In nato izreče ključne besede: »Usmiljenja hočem in ne žrtve.«

Kaj nam hoče Gospod povedati danes? Želi nam pokazati, da je Božja ljubezen in usmiljenje nad vsemi pravili in predpisi. Ne gre za to, da bi slepo sledili črki zakona, ampak da bi razumeli duha, ki stoji za njim – duha ljubezni in sočutja. Jezus je Gospod sobote, Gospod vseh stvari, in Njegovo srce je polno usmiljenja. On vidi našo lakoto, ne samo po kruhu, ampak po smislu, po tolažbi, po upanju.

Benjamin Vo je bil fant, ki je to usmiljenje in sočutje živel v svojem življenju. Spomnite se njegove globoke empatije, ki ga je gnala k solzam ob očetovem rojstnem dnevu, ker se je bal, da ga bo izgubil. To ni bila le otroška žalost, ampak pristna, čista ljubezen, ki je presegala njegova leta. Njegovo srce je bilo naravnano k drugim, k tistim, ki jih je ljubil, in v tem je odseval Božje usmiljenje. Ben je bil resnično 'nežen', kot pravijo, in ta nežnost je bila dar, ki ga je delil z vsemi.

Ko se spominjamo Benjamina, ki je pred štirimi tedni prestopil prag v večnost, se morda tudi mi, kot Ezekija, obračamo k steni in molimo. Morda imamo vprašanja, ki so pretežka za besede. Vendar nam Jezus danes pravi: »Usmiljenja hočem.« On nas vabi, da se zatečemo k Njegovemu usmiljenemu srcu, ki razume našo bolečino in nam ponuja tolažbo, ki jo svet ne more dati. Ben je zdaj v tem Božjem objemu, v večni luči, kjer ni več solz in bolečine.

Za Benove starše, Alana in Thao, za njegovega brata Ryana, za tete in strice, in za vse, ki ste ga ljubili in ga pogrešate, naj bo ta beseda upanje. Bog vidi vaše solze, sliši vaše molitve. Ne bojte se izraziti svoje žalosti, kajti tudi v njej je Bog prisoten. Za vse, ki ste z nami od daleč, še posebej za druge otroke, ki trpijo, in vsako družino, ki nosi težak križ – vedite, da vas Bog drži v svoji roki. Njegovo usmiljenje je večje od vsake bolečine, Njegova ljubezen močnejša od smrti. Benova nežna duša in njegovo sočutno srce so zdaj v popolnosti z Njim, in nas kličejo, da tudi mi živimo v usmiljenju in ljubezni. Amen.