22. nedelja med letom

Včasih se zdi, da je naše življenje kot dolga, neprekinjena črta na radarju. Sledimo svoji smeri, načrtujemo svoje višine, gledamo proti obzorju in verjamemo, da imamo nadzor nad vsakim manevrom. Toda potem pride trenutek, ko se nebo nenadoma spremeni. Pride turbulenca, ki je nismo predvideli, in nenadoma se znajdemo v položaju, ki ga nismo izbrali, v tišini, ki je nismo želeli. Danes, ko se zberemo ob Božji besedi, se neizogibno spomnimo Benjamina Voja. Minila sta dva meseca od tistega 13. junija, ko je ta briljantni, nežni deček zaključil svoj zemeljski polet. In danes, ko beremo preroka Jeremija, ki Bogu očita: »Zapeljal si me, Gospod, in dal sem se zapeljati,« slišimo odmev človeškega srca, ki se bori s skrivnostjo trpljenja.

Jeremija je bil človek, ki je želel molčati. Rekel je: »Ne bom ga več omenjal, ne bom več govoril v njegovem imenu.« Poznate to skušnjavo, kajne? Skušnjavo, da bi zaprli vrata svojega srca, da ne bi več čutili, da ne bi več iskali Boga, ker boli preveč. Toda prerok pravi, da je Božja beseda postala kot ogenj, ki gori v njegovem srcu, zaprt v njegovih kosteh. Benjamin je bil deček, v katerem je ta ogenj gorel na tako poseben način. Njegova radovednost, njegova sposobnost, da pri desetih letih razume sisteme, ki jih odrasli komaj dojemajo, njegova tiha, a neomajna ljubezen do letal in tista njegova sanjska letalska družba 'Con Chim Airlines' – vse to ni bilo naključje. To je bil ogenj. To je bila iskra Božje ustvarjalnosti, ki je v njem gorela in nas vse grela.

Alan in Thao, vem, da vama je včasih težko. Vem, da se v tišini vajinega doma, ko pogledate v sobo, ki je zdaj tako tiha, vaju loti tista neusmiljena misel: 'Zakaj? Sva kaj spregledala? Sva bila dovolj pozorna?' Danes vama želim z vso nežnostjo položiti na srce: odložita to breme krivde. Bolezen, ki je vzela Benjamina, ni bila kazen. Ni bila posledica nobene vajine napake ali opustitve. Bog ne pošilja bolezni, da bi nas kaznoval. Kot je Jezus odgovoril glede sleporojenega, tako vam danes govori: 'Niti on ni grešil niti njegovi starši.' Nekatere stvari v tem krhkem svetu se zgodijo zunaj našega nadzora, kot nenadna turbulenca sredi jasnega neba. Nista spregledala ničesar. Vajina ljubezen je bila popolna, vajina skrb neomajna. Benjamin vaju ne gleda z očitanjem; on vaju gleda z nasmehom, tistim nasmehom, ki ga je oče videl v sanjah, ko mu je Ben rekel: 'Oče, prestal sem vse teste.' On je prestal test ljubezni. On je zdaj v tistem 'Banquet of Heaven', kjer ni več bolečine, kjer ni več pladnjev s smrtjo, ampak le pladenj Božjega usmiljenja.

Pomislite na to, kako je Ben gledal na svet. Bil je deček, ki je hotel ponuditi svoj celotni hranilnik za strica Williama. Ni ga razbil, ni ga izpraznil, ker ni bilo treba, a tista ponudba – ta deček, ki je pri petnajstih letih že razumel, da je bogastvo v tem, da daješ – to je bila njegova modrost. To je tisto, kar Pavel v drugem berilu imenuje 'spiritualno bogoslužje'. On je svoje telo, svoje življenje, svojo radost in svojo bolečino daroval kot živo daritev. In prav v tem je skrivnost krščanskega življenja: ne gre za to, da bi se izognili križu, ampak za to, da ga vzamemo nase in hodimo za Jezusom.

Jezus v evangeliju pravi: 'Kdor hoče hoditi za menoj, naj se odpove sebi, vzame svoj križ in hodi za menoj.' To so težke besede. Toda poglejte, kaj Jezus obljublja: 'Kdor hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa izgubi življenje zaradi mene, ga bo našel.' Benjamin je našel svoje življenje v Bogu. Njegovo ime, Đại Dương, pomeni 'Veliki ocean'. In res, njegova ljubezen je kot ocean, ki se ne izsuši, ampak se vedno znova vrača, da napoji tiste, ki so žejni. Poglejte vodnjak 'Giếng Gioan Baotixita' v Vietnamu. Voda, ki priteče iz njega, je živa voda. To je Benova zapuščina. Njegova ljubezen, ki je nekoč bila usmerjena v družino in letala, zdaj teče k tistim, ki so najbolj potrebni. To je Božja modrost – da nekaj tako majhnega, kot je življenje petnajstletnega dečka, postane vir življenja za stotine drugih.

Ryan, tvoj brat je bil tvoj najboljši prijatelj. Vem, da se zdaj počutiš sam, kot bi se del tvojega sveta odlomil. Toda Benjamin je še vedno s teboj. Vsakič, ko boš pogledal v nebo in videl letalo, vsakič, ko boš rešil težko nalogo, vedi, da je on tvoj nebeški pilot. On te ne zapušča. On te uči, da je življenje dragoceno prav zato, ker je tako krhko. Živi za oba. Živi s tisto radovednostjo in tistim veseljem, ki sta bila vajina skupna pot.

Ne bojte se žalovati. Ne bojte se jokati. Jezus je jokal ob Lazarjevem grobu. Ne poskušajte biti močni, če niste. Pustite, da vas Bog drži. Ko se boste danes vrnili domov, ko boste videli tisti prostor, ki ga je Ben zapustil, ne glejte vanj kot v praznino. Glejte nanj kot na prostor, kjer je nekoč prebivala velika ljubezen, in ta ljubezen tam še vedno odmeva. Ben je zdaj varno pristal. Njegov 'Con Chim Airlines' je poletel v naročje Očeta. In tam, na drugi strani, nas čaka – ne s pladnjem smrti, ampak z nasmehom, ki nam bo povedal, da je vse, prav vse, v redu. Odnesite s seboj tole: danes naredite eno majhno dejanje dobrote v njegovem imenu. Morda bo to nasmeh neznancu, morda pomoč nekomu, ki je v stiski, morda le trenutek tihe molitve za nekoga, ki trpi. V tem dejanju bo Ben živel. V tem dejanju bo njegova ljubezen še naprej tekla kot tista voda v Vietnamu. Benjamin Đại Dương Vo, hvala ti za tvoj nasmeh, za tvojo radovednost in za tvojo neizmerno ljubezen. Pazi na svoje starše, pazi na Ryana in nas vse uči, da je 'poskusiti vse, kar šteje'. Do ponovnega srečanja ob nebeški gostiji, kjer bomo vsi skupaj, kjer ne bo več solz in kjer bo nebo vedno modro. Amen.