Mučeništvo Janeza Krstnika

Poglejte te roke. Danes, ko se spominjamo mučeništva svetega Janeza Krstnika, se neizogibno ustavimo ob podobi, ki jo evangelij nariše z grozljivo jasnostjo: glava na pladnju. To je podoba, ki bi jo najraje odrinili, kajne? Je surova, je neusmiljena in je popolnoma nesmiselna v očeh sveta. Herod, kralj, ki ima vse, a nima ničesar, kar bi bilo zares vredno, je ujet v mrežo lastnih obljub in nečimrnosti. Pred njim pleše dekle, on pa v trenutku pijane velikodušnosti obljubi polovico kraljestva. In potem, na zahtevo matere, se zgodi tisto, kar vsi poznamo: Janez, glas vpijočega v puščavi, Janez, ki je kazal na Jagnje, postane žrtev človeške kaprice in maščevanja.

Sveti Pavel nam v prvem berilu danes ponuja ključ, kako razumeti takšne trenutke, ko se zdi, da zlo zmaguje nad svetostjo. Pravi: »Bog si je izbral tisto, kar je v svetu noro, da bi osramotil modre; Bog si je izbral tisto, kar je v svetu šibko, da bi osramotil močne.« Janez Krstnik, zaprt v ječi, se je zdel šibak. Herod, na prestolu, se je zdel močan. A kateri od njiju je bil zares svoboden? Janez, čigar življenje je bilo v Božjih rokah, ali Herod, ki je bil suženj lastne besede in strahu pred mnenjem svojih gostov?

Minevata dva meseca od 13. junija 2026, ko se je od nas poslovil naš dragi Benjamin Vo. In danes, ko beremo o Janezu Krstniku, se nam neizogibno poraja vprašanje, ki ga vsi nosimo v sebi: zakaj? Zakaj je moral biti ta polet tako kratek? Zakaj je moral biti ta briljantni um, ta fant, ki je s takšno lahkoto razumeval kompleksnost sveta, odpoklican v trenutku, ko se je zdelo, da se vse šele začenja? Povejmo si resnico: ta izguba boli. Boli, ker Ben ni bil le vaš sin, Alan in Thao, ne le brat, Ryan, ampak je bil svetla točka, ki je kazala na to, kako lepo je lahko človeško življenje. Ko se zjutraj zbudite in je hiša tiha, ko pogledate v sobo, kjer ni več tistega tihega tipkanja po tipkovnici, kjer ni več tistega značilnega hihitanja ob idejah o njegovi letalski družbi 'Con Chim Airlines' – takrat vas ta resnica udari z vso težo. To ni maščevanje, to ni norost, to je bolečina, ki jo je treba imenovati z njenim pravim imenom.

In prav v to bolečino, v to tišino, prihaja Božja beseda. Janez Krstnik ni bil »nekaj«, bil je »nekdo«. Bil je tisti, ki je pripravljal pot. Ben je bil v svojih petnajstih letih prav to – tisti, ki je pripravljal pot ljubezni. Spomnite se tistega trenutka, ko je želel ponuditi ves svoj hranilnik za strica Williama. Ni ga razbil, ni ga izpraznil, ker ni bilo treba, a tista ponudba – ta deček, ki je pri petnajstih letih že razumel, da je bogastvo v tem, da daješ – to je bila njegova modrost. To je tisto, kar Pavel imenuje 'Božja modrost'. Svet bi rekel: 'Zakaj bi dal svoj denar, Ben? Prihrani ga za svojo letalsko družbo, za svojo prihodnost.' Toda Ben je vedel nekaj, kar mnogi odrasli pozabijo: da je življenje, ki ga ne delimo, življenje, ki ga nismo zares živeli.

Alan in Thao, vem, da vama te dni včasih ne da miru misel, ki jo mnogi starši nosijo v svoji skriti žalosti: 'Ali bi lahko storila več? Sva kaj spregledala? Sva bila dovolj pozorna?' Danes vama želim z vso nežnostjo položiti na srce: odložita to breme. Bog ne pošilja bolezni, Bog ne kaznuje staršev. Bolezen, ki je vzela Benjamina, je bila kot tista nepredvidljiva turbulenca, ki jo je Ben tako rad opazoval pri letalih. Nič, kar bi storila, nič, kar bi spremenila, ne bi moglo preprečiti tistega, kar je bilo onkraj človeške moči. Nista spregledala ničesar. Bila sta starša, ki sta mu dala vse – od potovanj po svetu do vseh tistih trenutkov, ko ste skupaj opazovali letala. Vajina ljubezen je bila popolna. Benjamin vaju ne gleda z očitki; on vaju gleda z nasmehom, tistim nasmehom, ki ga je oče videl v sanjah, ko mu je Ben rekel: 'Oče, prestal sem vse teste.' On je prestal test ljubezni. On je zdaj v tistem 'Banquet of Heaven', kjer ni več bolečine, kjer ni več pladnjev s smrtjo, ampak le pladenj Božjega usmiljenja.

Ryan, tvoj brat je bil tvoj najboljši prijatelj. Vem, da se zdaj počutiš sam, kot bi se del tvojega sveta odlomil. Toda Benjamin je še vedno s teboj. Vsakič, ko boš pogledal v nebo in videl letalo, vsakič, ko boš rešil težko nalogo, vedi, da je on tvoj nebeški pilot. On te ne zapušča. On te uči, da je življenje dragoceno prav zato, ker je tako krhko.

Sveti Janez Krstnik je umrl za resnico. Benjaminovo življenje je bilo resnica o ljubezni. In ta ljubezen se ne konča. Poglejte vodnjak 'Giếng Gioan Baotixita' v Vietnamu. Voda, ki priteče iz njega, je živa voda. To je Benova zapuščina. Njegovo srednje ime, Đại Dương, pomeni 'Veliki ocean'. In res, njegova ljubezen je kot ocean, ki se ne izsuši, ampak se vedno znova vrača, da napoji tiste, ki so žejni. To je Božja modrost – da nekaj tako majhnega, kot je življenje petnajstletnega dečka, postane vir življenja za stotine drugih.

Ne bojte se žalovati. Ne bojte se jokati. Jezus je jokal ob Lazarjevem grobu. Ne poskušajte biti močni, če niste. Pustite, da vas Bog drži. Ko se boste danes vrnili domov, ko boste videli tisti prostor, ki ga je Ben zapustil, ne glejte vanj kot v praznino. Glejte nanj kot na prostor, kjer je nekoč prebivala velika ljubezen, in ta ljubezen tam še vedno odmeva. Ben je zdaj varno pristal. Njegov 'Con Chim Airlines' je poletel v naročje Očeta. In tam, na drugi strani, nas čaka – ne s pladnjem smrti, ampak z nasmehom, ki nam bo povedal, da je vse, prav vse, v redu.

Odnesite s seboj tole: danes naredite eno majhno dejanje dobrote v njegovem imenu. Morda bo to nasmeh neznancu, morda pomoč nekomu, ki je v stiski, morda le trenutek tihe molitve za nekoga, ki trpi. V tem dejanju bo Ben živel. V tem dejanju bo njegova ljubezen še naprej tekla kot tista voda v Vietnamu. Benjamin Đại Dương Vo, hvala ti za tvoj nasmeh, za tvojo radovednost in za tvojo neizmerno ljubezen. Pazi na svoje starše, pazi na Ryana in nas vse uči, da je 'poskusiti vse, kar šteje'. Do ponovnega srečanja ob nebeški gostiji, kjer bomo vsi skupaj, kjer ne bo več solz in kjer bo nebo vedno modro. Amen.